#OkvirPomoči: V večjo investicijo kljub koroni

Marina Marič prihaja iz podjetniške družine, ki upravlja v Prekmurju večkrat nagrajeno gostilno Marič Sebeborci. V družinskem podjetju je delala tudi Marina, vendar si je od nekdaj želela ustvariti svojo podjetniško zgodbo, nam pove. Njena strast so sladke jedi, ki so tudi postale rdeča nit njenega podjetniškega ustvarjanja.

Na spletu je našla sladoledne rolice, ki so jo takoj prepričale. Po pregledu trga v Sloveniji je ugotovila, da jih sicer ponujajo v Ljubljani, ne pa tudi v Prekmurju, kamor jih je želela pripeljati. Pridobila je vse potrebne informacije, in ko je bila odločena, da začne idejo uresničevati, je bilo treba le še zbrati pogum.

Povsod je bila atrakcija

Aprila 2019 je ustanovila podjetje, kupila zamrzovalno ploščo, sestavine in začela testirati izdelavo, konec junija pa je s sladolednimi rolicami prvič vstopila na trg. Z nasmehom se spominja prvih pozitivnih odzivov: »Veliko strank je sladoledne rolice že videlo na spletu, nihče pa jih še ni imel možnosti poskusiti. Povsod sem bila atrakcija.« Dober začetek ji je dal zagon, poiskala je nove prireditve, na katerih je predstavila sladoledne rolice, in zaradi drugačnosti in inovativnosti so jo povsod sprejeli. »Zadovoljni so bili tudi organizatorji, saj je bil odziv obiskovalcev dober.«

»Lansko sezono sem trg še bolj tipala. V samostojno podjetje sem šla postopoma, ob zaposlitvi v družinskem podjetju. Letos pa sem se odločila, da se stoodstotno posvetim lastnemu podjetju. Temu je sledila odločitev za večjo investicijo v vozilo za ulično hrano, food truck,« pojasni. Ta ji bo omogočil lažjo mobilnost, večjo možnost prilagajanja ponudbe dogodku, saj je v vozilu celotna kuhinja, in tudi boljšo prepoznavnost, saj bo vozilo oznamčeno.

Hiter odziv je omogočil pravočasno plačilo

Taka investicija je za malo podjetje, ki posel komaj dobro začenja, seveda velika. Iskala je zunanje vire financiranja in se prijavila na razpis Slovenskega podjetniškega sklada (SPS) za mlada inovativna podjetja, ki bi ji zagotovil nepovratna sredstva in garancije. »Spomnim se, da sem oddala vlogo, takoj potem pa je bila razglašena epidemija. Če bi bil rok za oddajo teden pozneje, ne vem, ali bi si še upala v to,« iskreno prizna Marina. Ko je konec aprila izvedela, da je izbrana na razpisu, pa se ni več mogla umakniti.

Sredstva SPS so delno pokrila investicijo, nekaj rezerv je imela še sama, pomagali so starši, vedela pa je, da bo potrebovala tudi kredit: »Takoj ko sem izvedela, da sem izbrana, sem klicala na banko, da jih obvestim, da bom šla v investicijo in da bom potrebovala dodatno financiranje.« V tistem času se je spremenilo tudi stanje na trgu vozil. Povpraševanje po food truckih se je zelo povečalo, saj je veliko gostincev prešlo na mobilne enote, ven iz lokalov. »Če sem si želela zagotoviti mesto v proizvodnji, sem morala čim prej plačati avans. V NLB so razumeli, da se mudi. Hitro so uredili kredit, in v enem tednu sem imela sredstva na računu, da sem lahko plačala avans,« danes pove z olajšanjem.

Marina je sredstva SPS pridobila sicer že pred epidemijo koronavirusa, je pa država v protikoronskem paketu za pomoč gospodarstvu malim podjetjem pomagala tudi s posebnimi programi SPS.

Zaupanje banke

»Zelo veliko mi je pomenilo, da je tudi banka v moji ideji videla potencial in me podprla. Odkrito povedano je mladim v Sloveniji dandanes težko. Zavedam se, da sem šele začenjala. Kako naj bi brez zgodovine poslovanja dokazala kreditno sposobnost? Res sem bila vesela, da so mi v NLB odobrili kredit. Čutila sem, da v banki verjamejo vame, da mi zaupajo. To ti da potrditev, da res delaš dobro, potrditev ideje in dodaten zagon. Zlasti moja poslovna skrbnica je bila razumevajoča,« se Marina spomni časa, ko se je dogovarjala za kredit.

To zaupanje in spoznanje, da ji banka stoji ob strani, sta bili še pomembnejši v obdobju, ko so podjetniki najbolj občutili posledice ustavitve življenja in poslovanja zaradi epidemije. Pomoč države v tistem času je bila dobrodošla, pove Marina, vendar jo skrbi, kaj bo to pomenilo dolgoročno, če bo treba prejeta sredstva vrniti. Velikih stroškov na srečo takrat še ni imela. »Blagajno imam v najemu, lastniki so bili razumevajoči in niso zaračunavali mesečne najemnine. Ni veliko, a vseeno je ena obveza manj. Ogromno zaloge je šlo v nič, drugih večjih stroškov pa nisem imela,« pojasni.

Iz obdobja najstrožjih ukrepov za zajezitev koronavirusa se najbolj spomni skrbi. »Skrbelo me je, kako se bo izteklo z investicijo. Nisem vedela, ali bom čez leto sploh lahko delala. Pred mano je investicijsko zahtevno obdobje. Sem tudi v fazi prenove celostne podobe podjetja, ki vključuje vizualno podobo food trucka, načrtujem novo zaposlitev, novo ureditev prostorov.«

»Ni bilo lahko,« pove. »Zaradi epidemije so bili odpovedani dogodki, ki so za moj posel zelo pomembni. Imela sem dogovorjenih že pet dogodkov, ki so odpadli. Tudi Sladko Prekmurje sem morala letos žal odpovedati.« Marina namreč v Murski Soboti organizira tudi kulinarično prireditev – letos bi potekala že tretjič – s katero želi prispevati k oživitvi Murske Sobote ter promovirati prekmurske dobrote in lokalno okolje. »V Prekmurju imamo toliko sladkih dobrot, ki jih je treba negovati in skrbeti, da se tradicija nadaljuje,« pove s ponosom.

Tradicionalni okusi na inovativen način

Željo ponuditi tradicionalne okuse na inovativen način uresničuje tudi v svojem podjetju. »Delala sem že s tradicionalnimi prekmurskimi okusi: s prekmursko gibanico, retašem [tradicionalni prekmurski zavitek], z bučo [z bučno marmelado in bučnim oljem kot prelivom].« Čeprav otrok, ki so njena glavna ciljna skupina, ti okusi ne prepričajo, tako da ima zaradi njih vseeno tudi klasične okuse, kot so Kinder Bueno, Oreo in podobno, pa priložnosti za uvajanje lokalno obarvanih okusov so. Tak je bil na primer čezmejni slovensko-avstrijski dogodek v Avstriji, pove Marina: »V Zavodu za turizem, šport in kulturo Murska Sobota so me povabili k sodelovanju. Imeli so promocijo prekmurskih izdelkov – gibanice, jabolk, buč, jaz pa sem bila tam s sladolednimi rolicami s temi okusi. Odziv je bil zelo dober, vsi so poskusili sladoledne rolice z lokalnimi okusi in bili navdušeni.«

Marina poudari, da je povezana s Prekmurjem. »Tudi zunaj Prekmurja si želim ponuditi prekmurske okuse. Prekmurje je dovolj bogato, da se to da. Moja ideja je, da tradicionalne okuse zapakiram na inovativen način.« Poleg okusov, ki jih že ponuja, so v Prekmurju tudi drugi – »posolanka, bijbe [sladice iz listnatega testa, ki so priljubljene za prvi november], koruzna zlevanka,« našteje nekaj takih.

Mogoči so zelo različni okusi, izbira je praktično neomejena. O svojem paradnem izdelku Marina govori s strastjo: »Sladoledne rolice so unikatni izdelek, pripravljen za vsako stranko posebej. Stranka mi pove, katero kombinacijo okusov želi, in potem to pripravim. Sladoled je tudi najbolj svež, nič ni vnaprej pripravljeno. Gre za t. i. show cooking, ker ustvarjam pred očmi kupca, in to rolicam daje atraktivnost.«

Prednost kakovostnim lokalnim sestavinam

Posebno pozornost namenja sestavinam in tudi tu poskuša povezovati Prekmurje. Če se le da, uporablja lokalne sestavine. Za kondenzirano mleko sicer ne more najti proizvajalca v Prekmurju, je pa smetana iz Prekmurja, prav tako sadje. Retaš in certificirano prekmursko gibanico odkupi kar v družinski gostilni. Vedno uporablja naravne sestavine, ne praškov, poskuša pa se izogibati tudi plastike, zato sladoledne rolice servira v materialih, ki so prijazni do okolja – papirnatih lončkih z lesenimi žličkami. »To so malenkosti, ki posameznikom veliko pomenijo.«

Ideje za nove okuse Marina dobiva ves čas. »Misli imam res ves čas v poslu, redkokdaj se odklopim. Rada potujem in tudi na potovanjih opazujem, kaj bi se še dalo,« pove. Novi okusi so za zdaj še skrivnost, zaupa pa nam, da gre za kombinacijo takih okusov, ki se bodo dobro ujeli.

Poseben izziv zagotoviti enakomeren posel vse leto

Njena inovativnost se ne konča le pri novih okusih sladolednih rolic. »Če hočeš imeti podjetje, mora to poslovati vse leto,« se zaveda Marina. Zato je veliko njenih načrtov povezanih z neprekinjenostjo dejavnosti in z razvojem. Že lansko zimo je v ponudbo uvrstila čokoburger, ki omogoča prihodke tudi takrat, ko sladoled ni tako iskan. Namerava ponuditi še druge sladice, kot so torte za praznovanja in različne sladice za gostilne, ki bi jih naprej prodajale svojim gostom, zato bo zaposlila tudi slaščičarko. Osrednji del njenega posla pa vseeno ostajajo sladoledne rolice.

V prihodnost gleda z optimizmom. »Vesela sem, da se je zdaj življenje normaliziralo, dogodki so se odprli,« pove in doda, da poleg prireditev išče še druge možnosti. Lahko tudi pride na dom, na otroške zabave ali druge dogodke. Lani so jo na primer povabili na poroko in gostje so bili navdušeni.

K oživitvi dejavnosti ji bo v pomoč tudi projekt #OkvirPomoči. »Malo podjetje, kot je moje, si zakupa takega oglasnega prostora, kot mi ga ponuja #OkvirPomoči, ne more privoščiti,« pojasni in doda: »Pomoč je prišla pravi čas, ko smo vsi še malo spali od korone. Razmišljala sem, kako bo, ali bo letos sploh še kaj prireditev. Spraševala sem se, kako bom rešila sezono, kako povečala prepoznavnost. Poslovna skrbnica na NLB mi je svetovala, da se prijavim na razpis, ki sem ga sicer že zasledila. Dobrodošel bo tudi POS-terminal, ki mi ga bodo brezplačno namestili v okviru projekta. Potrebujem ga, da kupcem omogočim brezgotovinsko plačevanje. Tako se bo čas plačevanja skrajšal, ne bo se mi treba ukvarjati z vračilom denarja, pa tudi dotikati se mi ni treba denarja, kar je zame velika prednost, saj delam s hrano. Upam, da bodo ljudje tudi plačevali tako,« pojasni.