#OkvirPomoči: Prihranki so pokrili izpad prihodkov

Podjetja, ki se ukvarjajo s športno rekreacijo, so bila med koronakrizo med najbolj prizadetimi. Vadbeni centri so morali takoj ob razglasitvi epidemije zapreti vrata, dovoljenje za ponovno odprtje pa so dobili med zadnjimi, ravno pred začetkom poletne sezone, ko je vadb že tako manj. Take okoliščine pustijo finančne posledice, ki jih je vsako podjetje reševalo po svojih zmožnostih. V vadbenem centru Primus so primanjkljaj iz tekočega poslovanja uspeli pokriti s prihranki, negotovost pa tudi po odprtju ostaja velika. Z upanjem na izboljšanje razmer pričakujejo novo sezono, pri oživljanju dejavnosti pa jim bo pomagal tudi projekt #OkvirPomoči, ki smo ga zasnovali v NLB.


Primož Kastelic, lastnik Vadbenega centra Primus, je začel kot samostojni podjetnik izvajati vadbe leta 2005, takrat še vzporedno z računalniškimi storitvami (po izobrazbi je diplomirani inženir računalništva in informatike). »Podjetje je pravzaprav zrastlo iz hobija. Vedno bolj sem se našel v tem športno-rekreacijskem delu, se tudi veliko izobraževal in sčasoma je ta dejavnost prerastla računalniški del. Znanje računalništva s pridom uporabljam v svojem podjetju, na trgu pa ne nastopam več. V podjetje je vključena tudi žena, kot vaditeljica in grafična oblikovalka,« pove Primož in doda, da stalno ali občasno sodeluje še s 15 zunanjimi vaditelji.

Za vadbe so najprej najemali telovadnice, predvsem v šolah, z rastjo dejavnosti pa so dobili zagon za korak naprej in začeli iskati prostor, kjer bi se lahko ustalili. Pred petimi leti so našli primeren objekt na Viču v Ljubljani in se dogovorili za dolgoročni najem. Tam danes poteka večina vadb in je postal osrednja lokacija Vadbenega centra Primus, najemajo pa še druge lokacije po Sloveniji. Poleg skupinskih vadb in osebnega trenerstva, ki vključuje tudi prehransko svetovanje, ponujajo tudi posebne programe, na primer program zdrava hrbtenica in izobraževanja v podjetjih, saj želijo celostno pristopati k zdravju.

Imeli bi rekordno sezono, če ne bi bilo koronakrize

Nov »dom« vadbenega centra Primus so morali najprej prenoviti in urediti, kar je bila za majhno podjetje velika investicija. Veliko jim je pomenilo, da je takrat v njihove poslovne načrte verjela tudi NLB, ki je s kreditom podprla investicijo. Da je bila odločitev prava, so dokazali tudi poznejši rezultati poslovanja. »Rezultati so bili vse boljši, začetek prejšnje sezone, jeseni 2019, je bil najboljši do sedaj. Ne le za nas, tudi s kolegi trenerji iz drugih podjetij smo ugotavljali, da je bilo leto za celotno panogo izjemno. Mislili smo že, da bomo po štirih letih intenzivnih vlaganj končno lahko 'zadihali' in se nam bo investicija povrnila. To bi tudi uresničili, če se ne bi 'zgodila korona',« pove Primož.

Zaradi preprečevanje širjenja koronavirusa so morali ponudniki rekreativne vadbe začasno prenehati z izvajanjem dejavnosti. »Skoraj tri mesece nismo mogli izvajati treningov. Ko pa smo lahko odprli vrata telovadnic – rekreativne športne dejavnosti smo bile med zadnjimi – je prišel za nas 'mrtvi' del sezone. V naši panogi je tako, da se v poletni sezoni, če je dobra, ravno pokrijejo stroški. Lahko bi rekel, da smo imeli letos praktično polleten izpad prihodkov. Nekaj malega prihodkov smo sicer imeli – ljudje se opogumljajo in se odločajo za treninge, tega sem zelo vesel – a manj kot običajno,« Primož opiše resnost situacije.

Primož Kastelic

»Nekaj vadečih, ki zdaj poleti hodijo na vadbe, mi je reklo 'Primož, povej, če potrebuješ, lahko zdaj plačamo za naslednjo sezono.' Med krizo se je pokazalo, da smo ljudje pripravljeni stopiti skupaj in si pomagati.« 

V krizi se pokaže vrednost partnerskih odnosov

Na srečo so imeli dovolj prihrankov, da so lahko delno pokrili izpad prihodkov. K temu je veliko prispevala rekordna jesen 2019, ko so lahko ustvarili dovolj finančne rezerve. Težko finančno situacijo je ublažila tudi državna pomoč s financiranjem zaposlenih na čakanju ter s temeljnim dohodkom in plačilom prispevkov samozaposlenim. »V takratni situaciji je bilo dobro, da poslujem kot s.p., v d.o.o. bi bili tekoči stroški višji,« je iskren Primož. Pomagali pa so tudi dogovori s poslovnimi partnerji in strankami, ki jih je lažje doseči, če vlagaš v partnerske odnose. »Najemodajalec nam je prišel nasproti z zmanjšanjem najemnine in za to sem zelo hvaležen. Veliko vadečih je sprejelo ponudbo, da se že vplačana vadnina prenese v poletne mesece ali da se upošteva pri spletnih vadbah, tako da vadnin ni bilo treba vračati.«

Iz prihrankov so lahko odplačevali tudi kredit, zato se niso odločili za odlog plačila kredita. Je pa Primož redno spremljal finančno stanje in v banki preveril možnosti, če bi postalo kritično. Pozanimal se je za premostitveni kredit, ki pa ga potem vseeno ni potreboval.

Proaktiven pristop podjetnikov pozdravljajo tudi v NLB, saj s pravočasno vključitvijo banke lažje najdejo rešitev, ki je v največjo korist podjetja, pove Primoževa poslovna skrbnica Nuša Murko: »V sodobnem poslovnem svetu je vloga banke prerasla ustaljene okvirje. Če so včasih podjetniki v banko prišli takrat, ko so potrebovali kredit, danes vse bolj cenijo strokovni nasvet. Podjetniki morajo vsako poslovno odločitev zaradi vseh finančnih posledic dobro premisliti in nanjo pogledati še iz drugega zornega kota, banka s svojim znanjem in izkušnjami pa je dragocen partner pri tem. Zaradi vsakdanjega stika s podjetniki iz najrazličnejših panog dobro pozna poslovno okolje in podjetniku lahko ponudi rešitev, ki je primerna za njegov poslovni model in izzive, s katerimi se sooča

Z NLB sicer poslovno sodeluje vse od začetka samostojne podjetniške poti, zasebno pa že od prej, nam zaupa Primož: »Lažje je, če imaš celotno bančno-finančno poslovanje v eni banki, tako si vsi skupaj lahko bolj zaupamo. V NLB imava oba z ženo poslovna računa, osebna računa, uporabljamo različna varčevanja. Tudi kredit za hišo sva vzela v NLB. Pravzaprav so bili edina banka, ki nama je ponudila ugodno ponudbo, pa sva preverjala tudi drugje.«

Veliko pomeni že to, da nekdo drug razume težave podjetnikov

Pri izbiri banke po Primoževih besedah ne gre le za bančne storitve. »Gre za drobna dejanja, ki pokažejo, da banki ni vseeno za stranke. Kot je to, da mi poslovna skrbnica pošlje papirni kolut za terminal POS, ko ga zmanjka. Ali pa pobuda #OkvirPomoči, ki sem se ji z veseljem pridružil,« pove in doda: »Že to, da je nekdo dal pobudo za pomoč, veliko pomeni. Da kot podjetnik vidiš, da nekdo drug razume tvoje težave in želi nekaj narediti, da boš lažje ponovno zagnal poslovanje. Razpoznavnost se nam bo zaradi oglasov v projektu #OkvirPomoči, ki si jih mali podjetniki ne bi mogli privoščiti, gotovo povečala. Ljudje so mi napisali, da so opazili plakate. Če se bodo zato opogumili za vadbe, bom pa sploh vesel. Zdaj tega še ne vidimo, ker smo v 'mrtvi' sezoni, v drugi polovici avgusta, ko se začnejo vpisi za novo sezono, pa bomo že bolj vedeli. Negotovost je še vedno velika, a sem optimističen, moram biti.«

Pametne rešitve Mastercard za poslovne uporabnike

Za podjetja vseh velikosti Mastercard nudi širok spekter ugodnosti in rešitev, vse od plačilnih možnosti, nadzora in upravljanja stroškov, načinov za sprejemanje kartic in digitalno plačevanje ter orodij za rast podjetja.

Preberite več 

Ravno negotovost je trenutno največje breme podjetnikov, saj je tako težko načrtovati. »Vprašanje je, kako se bodo ljudje odločali jeseni, ko se odpre nova sezona. V javnosti je še vedno prisoten strah pred boleznijo, skrbi nas upad kupne moči. Upanje mi dajejo ljudje – naši udeleženci in poslovni partnerji. Nekaj vadečih, ki zdaj poleti hodijo na vadbe, mi je reklo 'Primož, povej, če potrebuješ, lahko zdaj plačamo za naslednjo sezono.' Med krizo se je pokazalo, da smo ljudje pripravljeni stopiti skupaj in si pomagati.«

Če želiš nekaj imeti, je treba najprej nekaj dati

S solidarnostjo so v krizo vstopili tudi v vadbenem centru Primus. »Vedno je treba nekaj dati, če želiš kaj imeti,« je prepričan Primož, zato so že takoj po razglasitvi karantene ponudili brezplačne spletne vadbe. »Videli smo, da se ljudje želijo gibati. Z veseljem sem v okolici opazoval, kako so ljudje tekli, hodili, telovadili tudi takrat, ko smo se med karanteno držali bolj doma. Čeprav se sami zaradi finančne situacije nismo počutili dobro, smo želeli soljudem nekaj dati, da se bodo počutili bolje. Pozitiven odziv na spletne vadbe nas je spodbudil in je bilo tudi nam lažje prebroditi krizo

Prvi mesec so bile vse spletne vadbe brezplačne, saj so se zavedali, da finančnih skrbi nimajo samo oni, ampak je verjetno podobno čutilo tudi veliko ljudi, ki so ostali doma. Pozneje, ko smo se vsi skupaj nekako navadili na novo situacijo in smo boljše vedeli, kaj lahko pričakujemo, pa so del vadb ponudili v zaprtih skupinah in za plačilo. Te vadbe so bile tudi bolj prilagojene posameznim skupinam. Večina posnetkov ostaja prosto dostopnih. Na začetku so snemali kar s telefonom, da so lahko čim prej začeli, pozneje pa so dokupili snemalno opremo za kakovostnejše posnetke.

Spletna vadba ni enakovredna vadbi z vaditeljem v živo

Med karanteno so ponujali spletne vadbe v živo na platformah Facebook Live in YouTube, več vadb pa so posneli vnaprej in jih objavili na spletni strani. Z anketami med člani so namreč ugotovili, da imajo take vadbe še raje, saj se jim lahko pridružijo, ko imajo čas. Zato so konec pomladi in poletje izkoristili za snemanje video posnetkov vadb, ki jih bodo objavljali jeseni. Pripravljajo jih v sodelovanju z zunanjo produkcijsko hišo, s katero so se dobro ujeli med koronakrizo. »V krizi spoznaš prijatelje,« se nasmehne Primož.

Spletne vadbe so lahko dodatek vadbam s trenerjem in jih bodo organizirali tudi v prihodnje, ne morajo pa jih nadomestiti, meni Primož: »Prihodki iz spletnih vadb ne morejo pokriti obratovalnih stroškov vadbenega centra, saj jih ne moremo vrednotiti enako kot vadbe s trenerjem. Mi na spletu lahko ponudimo splošne vadbe, kakovostna vadba pa lahko poteka le ob prisotnosti vaditelja. Ta opazi, če te na primer boli koleno in lahko takoj prilagodi vaje

Po ponovnem odprtju rekreativnih športnih dejavnosti so se pokazali tudi drugi pozitivni učinki skupinske vadbe. »Ko smo se ponovno videli z vadečimi, so nam povedali, da so komaj čakali, da se vrnejo v telovadnico. Ljudje smo družabna bitja, želimo se družiti. Ljudje pridejo k nam tudi zato, da si spočijejo, se poveselijo. To dviguje raven zadovoljstva, kar seveda pozitivno vpliva na zdravje,« pojasni Primož.

Športne aktivnosti pozitivno vplivajo na zdravje

Primož je prepričan, da športna rekreacija blagodejno vpliva na zdravje. Ljudje v dobri kondiciji imajo boljši imunski sistem, bolj so pripravljeni na spopad z virusi. »Med karanteno sem veliko spremljal strokovne razprave o vplivu športa na zdravje posameznika in skupnosti. Veliko raziskav ugotavlja, da gibanje pozitivno vpliva na imunski sistem, če je v kombinaciji z druženjem, še toliko bolj. Tako kot je bilo v času karantene, ko smo bili zaprti doma, nekaj časa gre, dolgoročno pa to ni dobro za nikogar

Tudi zato upa, da jeseni ne bo ponovne prepovedi izvajanja športno-rekreacijskih dejavnosti. Tveganja so po njegovem mnenju obvladljiva, novim okoliščinam pa so prilagodili tudi ponudbo. »Poleg standardnih smo ponudili tudi manjše skupine, z od 5 do 8 in od 2 do 4 udeleženci. Te so nekoliko dražje, a opažamo, da obstaja zanimanje. Med poletjem smo opazili tudi večji interes za individualne vadbe. Ljudje pridejo na vadbo tudi med službo, med malico. Kriza je pokazala tudi neke nove priložnosti, vse ni bilo le slabo.«

Koronakriza je skrčila načrtovane investicije

Ker so morali prihranke porabiti za pokrivanje tekočih stroškov, so trpele tudi načrtovane investicije.

»Če ne bi bilo krize, bi prihranke uporabili za razvoj. Tako kot v vsakem podjetju moramo tudi mi ves čas obnavljati, posodabljati opremo, se izobraževati, uvajati novosti. V naši panogi smo navajeni nihanj, zato moramo vedno imeti finančno rezervo. Če je ni dovolj, pa je treba gledati na vsak evro, a tako poslovanje ni prijetno,« z nekaj grenkobe pove Primož.

Zadovoljen je, da so koronakrizo uspeli preživeti in če bodo jeseni športno-rekreacijske dejavnosti oživele vsaj v takem obsegu kot pred njo, bo v redu. »Potem bi do konca leta lahko pokrili nastalo izgubo, obdržali zaposlenega receptorja in stalne vaditelje. Trenutno si želim predvsem to, da bi lahko normalno poslovali

Ne pričakuje, da bo država jeseni ob morebitni razširitvi epidemije ponovno odredila začasno prenehanje opravljanja dejavnosti, a nekaj skrbi vseeno ostaja. »Če bomo prisiljeni krčiti dejavnost, bomo morali žal komu odpovedati sodelovanje. Čeprav vaditeljev formalno ne bi odpustili, to nikoli ni dober občutek, vsi se borimo za preživetje,« s težkim srcem pove Primož in doda, da »bi si morali prizadevati za ohranitev vseh panog, zlasti pa tistih, ki vplivajo na zdravje ljudi. Ne gre samo za koronavirus. Če bo zdravje populacije slabše, se lahko bolnišnice napolnijo tudi zaradi drugih bolezni. Vemo, da jeseni in pozimi pridejo nove viroze in druga sezonska obolenja. Dobro je, da se z njimi spopademo v čim boljši kondiciji.«

Za začetek je dovolj 5 minut vadbe na dan

Primož ocenjuje, da »smo Slovenci kar dobro telesno pripravljeni in vlagamo v zdravje, zlasti v primerjavi z drugimi narodi. Odločno preveč pa sedimo. To se vidi po podjetjih, kjer smo imeli predstavitve o pomembnosti gibanja oz. pravilne telesne drže, ne glede na vrsto poklica oz. panoge.« Januarja letos so namreč začeli s svetovanjem podjetjem, da bi zaposlene ozaveščali o pomenu gibanja in jim pomagali z nasveti, kako se lahko kar med delavnikom razgibajo. »Ni treba veliko, za začetek je dovolj 5 minut na dan,« svetuje Primož in povabi na brezplačen program vadbe na spletu, ki ga lahko kdorkoli vpelje v svoj vsakdan: »Ideja je, da ljudem pokažemo, da lahko z minimalnim vložkom v zdravje nekaj naredijo in jih navdušimo, da se začnejo gibati več.«

»Če želite biti v dobri kondiciji po petdesetem letu, ko se začnejo večati tveganja za zlome, bolezni, sključene drže ali druge težave skeletno-mišičnega ogrodja, se začnite gibati danes. Zlasti to velja za ženske, pri katerih se v času pred ali med menopavzo začnejo večje spremembe v telesu. Lahko se počutite povsem zdravi, treba pa se je zavedati, da se težave kopičijo. Ni treba veliko, poiščite si tako aktivnost, ki vam ustreza. Od sprehoda, hoje po stopnicah ali v hribe, teka, kolesarjenja in plavanja do bolj vodenih vadb. Izbire je veliko, samo zasedeti se ni dobro. Super je biti aktiven,« Primož na koncu zaupa še svoje napotke za zdravo življenje.

Kako lahko vam pomagamo?

Podjetja spremljamo v vseh fazah poslovnega cikla, vse od ustanovitve dalje. Ne glede na to, v kateri fazi se vaše podjetje nahaja, vam lahko pomagamo pri odločitvah o vaših poslovnih financah, da boste karseda dobro pripravljeni na vse, kar sledi.

Preberite več 

avgust, 2020

nlb poslovni paketi web 2560x16003

Novoustanovljena podjetja

Začnite svojo poslovno pot s pravo banko.

nlb poslovni paketi web 1920x468

Poslovni začetek

Za podjetnike začetnike od 1 evra na mesec.

home page photo

#OkvirPomoči!

Podjetnice in podjetniki, kmetovalke in kmetovalci, mikro in mala podjetja – za vas smo stopili skupaj in sestavili #OkvirPomoči. Projekt, s katerim bomo vsaj kanček pripomogli k ponovnemu zagonu slovenskega malega gospodarstva.