»Opažam, da se podjetja obnašajo zelo racionalno in so se uspešno prilagodila, saj izvoz raste. Tudi evropska podjetja bodo težila večjemu nadzoru nad svojimi dobavnimi verigami in spreminjajo nakupovalne navade, kar je izjemna priložnost za slovenske podizvajalce, ki so znani kot zanesljivi tako po kakovosti kot po dobavi. Zato smo lahko med relativnimi zmagovalci strateških premikov, ki smo jim priča danes. NLB vsekakor verjame v slovenske družbe in jim bo dolgoročno stala ob strani,« je v pogovoru za Medijsko hišo Delo o vplivu krize na gospodarstvo in o tem, kako bodo banke pomagale podjetjem, dejal Andrej Lasič, član Uprave NLB, odgovoren za korporativno in investicijsko bančništvo.
 
»Glede na druge države smo zelo dobro pripravljeni, s celovito in konsistentno politiko, ki ustrezno podpira vse prizadete segmente, ter sodelovanjem vseh deležnikov v družbi je Slovenija lahko med zmagovalci. Priložnost dobro ilustrira misel Ayrtona Senne: 'Ne moreš prehiteti petnajst avtomobilov v sončnem vremenu, lahko pa jih v dežju',« je še poudaril.

Gospodarstvo težijo visoke cene energentov, konkurenčnost evropskih podjetij se manjša, podjetja poročajo o manjših naročilih za prihodnje leto. Kako v bankah vidite stanje v gospodarstvu?

V prvi polovici leta je stanje v slovenskem gospodarstvu zelo dobro, drži pa da se negotovosti povečujejo zaradi inflacije in rasti cen energentov. Prvi kriterij, ki govori v prid dobremu stanju domačega gospodarstva, je zelo nizka nezaposlenost. Podjetja namreč še vedno iščejo kakovostno delovno silo; skrb za ključne kadre pa je danes in bo tudi v prihodnje zelo pomembna. Drugo, produktivnost in profitabilnost sta še vedno visoki, polne so tudi knjige naročil,  kar pomeni, da bo poslovanje podjetij še nekaj časa stabilno. Slovensko gospodarstvo je tudi eno od najbolj diverzificiranih gospodarstev v Evropi, saj nismo odvisni zgolj od ene same panoge - kot je denimo Hrvaška od turizma -, niti od enega samega trga. Šoke torej lažje prenesemo kot gospodarstva, ki so odvisna od posameznih panog. Četrti argument dobrega stanja v gospodarstvu pa je rekordna nizka zadolženost. Slovenska podjetja so imela ob koncu junija približno 11 milijard evrov kreditov, kar predstavlja 20 odstotkov BDP in je daleč najnižja v Evropi, kjer v povprečju znaša 40 odstotkov BDP. Za primerjavo: ob vstopu v krizo leta 2008 so imela slovenska podjetja 20 milijard evrov kreditov, kar je bilo takrat skoraj 60 odstotkov BDP. Podjetja so torej v dobri finančni kondiciji, likvidna in z nizko zadolženostjo, obenem pa smo tudi banke močno likvidne in dobro kapitalizirane.

Vse to je dobra popotnica za prihajajoče čase. Gospodarska rast traja devet let in dejstvo je, da ne more iti samo v pozitivno smer. Do določene korekcije bo prišlo, vprašanje pa je, kako huda bo in kako jo bomo prenesli. Glede na ostale države smo zelo dobro pripravljeni,  s celovito in konsistentno politiko, ki ustrezno podpira vse prizadete segmente, ter s sodelovanjem vseh deležnikov v družbi, pa je Slovenija lahko med zmagovalci. Priložnost dobro ilustrira misel Ayrtona Senne: "Ne moreš prehiteti 15 avtomobilov v sončnem vremenu, lahko pa jih v dežju." Definitivno dež in jesensko obdobje prihajata.

Kako močno bo deževalo, kakšen naliv bo?

Morda je sreča v nesreči, da smo v Sloveniji  inflacije bolj vajeni kot v zahodni Evropi, kjer je ne poznajo 70 let. Evropa namreč beleži zgodovinsko najvišjo inflacijo po drugi svetovni vojni, med 10 in 15 odstotki; upoštevajoč zgolj osnovne dobrine, ki jih uporablja povprečni potrošnik, kot sta hrana in energenti, pa je verjetno še višja. Ta dvig cen, zlasti bazičnih surovin, do določene mere že povzroča padec kupne moči in s tem povpraševanja. Trenutna kriza je najbolj nevarna za delovno intenzivne panoge ter panoge z relativno nizko dodano vrednostjo in nizko profitabilnostjo. Še hujša kriza pa bi bila, če ne bi bilo dobave energentov, kar bi marsikje privedlo do zmanjšanja ali celo ustavitve proizvodnje. Ob teh inflacijskih šokih bi podjetjem svetoval skrb za obratni kapital, za likvidnost.

Vrača se zdrava kmečka pamet: vsako novo investicijo in nov razvoj bo treba dvakrat premisliti, da bi ublažili kratkoročne, predvsem likvidnostne dobaviteljske šoke v celotnem gospodarstvu. V NLB zagovarjamo dolgoročni partnerski odnos, zato podjetjem svetujem, naj pravočasno pridejo do nas, da se iskreno pogovorimo o situaciji  in si zagotovijo dovoljšno likvidnost za prihajajoče deževno obdobje.

Ali podjetja že prihajajo k vam zaradi visokih cen energentov?

Da. Lani smo imeli v NLB med 15 in 20 odstotki črpanih likvidnostnih linij, zdaj jih imamo 30 odstotkov. Torej je še dovolj rezerv, vidi pa se povečana potreba po obratnem kapitalu. Razlog je po eni strani potreba po financiranju dražjih vhodnih surovin in energentov, na drugi strani pa kopičenje t.i. varnostnih zalog za zagotavljanje nemotene proizvodnje, kar je nova paradigma v gospodarstvu po slabih izkušnjah s prekinjenimi dobavami v koronski krizi. Opažam, da se podjetja obnašajo zelo racionalno in so se uspešno prilagodila, saj izvoz raste. Tudi evropska podjetja bodo težila k večjemu nadzoru nad svojimi dobavnimi verigami in spreminjajo svoje nakupovalne navade, kar je izjemna priložnost za slovenske podizvajalce, ki so znani kot zanesljivi tako po kakovosti kot dobavi. Zato smo lahko med relativnimi zmagovalci strateških premikov, ki smo jim priča danes. NLB vsekakor verjame v slovenske družbe in jim bo dolgoročno stala ob strani.

Podjetja danes še ne vedo, koliko bodo morali plačati za energente prihodnje leto. Grozijo več kot desetkratne podražitve. Kako banke lahko pomagate tem podjetjem?

Evropski trg energije ne deluje, zato pričakujemo ukrepe Evropske komisije. Takih cen, kot se obetajo, nobena ekonomija ne bo zdržala. Podjetja se bodo odločala tudi za skrajne ukrepe kot je omejevanje in zapiranje proizvodnje, ker takih stroškov energije ne bodo prenesla. Kako lahko pomaga banka? Gospodarstvo je v povprečju malo zadolženo, banke pa smo izjemno likvidne in kapitalsko ustrezne. Ključna v podjetjih je skrb za obratni kapital, tudi zaradi rastočih stroškov energije, da zagotovijo dovolj likvidnostnih sredstev, da prebrodijo vse šoke. Zagotovo jim bomo pri tem pomagali. Podjetja morajo spremeniti kratkoročni poslovni načrt, predvsem likvidnostni plan za prihodnjih nekaj mesecev. Pripraviti se je treba tudi na črni scenarij, opredeliti, do kje preživi profitabilnost proizvodnje in si pravočasno zagotoviti likvidnost.

Spremembo strategije poslovanja zaradi energetske komponente bodo nekatera podjetja gotovo izkoristila tudi za hkratno trajnostno transformacijo. To je prava smer, ki jo zavzeto spodbujamo in podpiramo, pa tudi sami živimo. V NLB in NLB Skupini smo se v zadnjih letih intenzivno usmerili v vključevanje trajnostnosti v naše vsakodnevno delovanje in v spodbujanje prehoda v nizkoogljično gospodarstvo v Sloveniji in celotni regiji Jugovzhodne Evrope, kjer delujemo. Nadgradili smo naše upravljanje podnebnih in okoljskih tveganj, uvajamo nove, trajnostne produkte, kot so na primer t.i. Zeleni krediti za investicije podjetij v energetsko učinkovitost poslovnih stavb in zmanjšanje ogljičnega odtisa. Poleg finančne podpore imamo tudi ogromno znanja in izkušenj, s katerimi lahko prispevamo k lažjemu in bolj gladkemu trajnostnemu prehodu podjetij. 

Delež nedonosnih terjatev do podjetij na ravni bančnega sistema je dvoodstoten, kar je zelo malo. Zaradi koronske krize je višji v gostinstvu, 14-odstoten. Ali se lahko ta panoga, kljub letošnji zelo dobri sezoni, zaradi tega v kombinaciji s padcem kupne moči in manjšo potrošnjo znajde v večjih težavah?

Izpostavljenost bančnega sektorja do turizma je relativno nizka. Upoštevati je tudi treba, da so podatki o nedonosnih terjatvah vedno za nazaj, za preteklo obdobje. Trdno verjamem, da so letos v turističnih podjetjih z dobro sezono marsikaj nadoknadili. Turistični objekti in gostinski obrati so namreč po koronski krizi polni, cene so višje. Se pa tudi v turizmu prvenstveno borijo s pomanjkanjem kadrov. Če ne bo novega vala koronske krize, se bo panoga stabilizirala in ne vidim večjih tveganj v tem segmentu, tako da me zanj ne skrbi.

Vlada je sprejela poroštveni zakon za obveznosti Gen energije, HSE in Geoplina. Boste banke pristopile k temu financiranju?

Banke intenzivno delamo na tem zakonu in bomo naredile absolutno vse, da zadovoljimo likvidnostne potrebe treh ključnih predstavnikov energetskega stebra našega gospodarstva. Zavedamo se, da gre za tri infrastrukturne družbe, ki predstavljajo ožilje energetskega sistema v državi. Brez zagotovljene oskrbe z energijo bo imela celotna ekonomija neizmerne težave. Je pa dogajanje na energetskem trgu in način reševanja njegovih posledic zelo kompleksno in bo zelo verjetno imelo večplastne in dolgoročne posledice, ki jih je v tej fazi še težko v celoti predvideti.

Junija se je obseg posojil podjetjem povečeval še naprej, je pa to povečanje bilo manjše kot v povprečju predhodnih petih mesecev. Kako visoka inflacija in višje obrestne mere vplivajo na kreditiranje podjetij?

Šestmesečni Euribor je dosegel en odstotek, po napovedi naj bi do konca leta presegel dva odstotka. Ne glede na to smo, če pogledamo daljše časovno obdobje, še vedno v obdobju relativno nizkih obrestnih mer, tako da večjih težav zaradi dviga obrestnih mer ne pričakujem. Ker se bodo povečevale obrestne mere tako kreditov kot depozitov, bo gospodarstvo, ki ima danes približno enak obseg enih in drugih, kot celota več plačevalo za obresti, več pa jih bo tudi dobilo. Inflacija pa bo vplivala na padec kupne moči, na zmanjšanje porabe končnih proizvodov.

Kot posledico korona krize in z njo povezanih težav z dobavnimi verigami, imajo naša proizvodnja podjetja veliko priložnost, da nadomestijo izpade dobav iz držav Bližnjega in Daljnega vzhoda. Slovensko gospodarstvo je dovolj fleksibilno in zdravo, delež nedonosnih terjatev pa na zelo nizkih ravneh, da se lahko uspešno in hitro prilagodi.

Težava je, da povpraševanje močno presega ponudbo. Ali bo padec kupne moči in nižje povpraševanje znižal inflacijo, ker bosta povpraševanje in ponudba bolj v ravnotežju?

Menim, da je trenutna inflacija posledica šokov, predvsem na ponudbeni strani, ki so se začeli že med pandemijo s težavami pri dobavah, kar je povečalo vhodne stroške. Zdaj te povečujejo še energenti. Ko bodo nekateri veliki porabniki zmanjšali ali zaprli proizvodnjo, kar se že dogaja, bo povpraševanje po elektriki padlo in se bo cena avtomatično znižala.

Vprašanje je, kako huda nevihta nas čaka, vemo pa, da slabo vreme ne traja večno. Ocenjujem, da se bodo dejanske posledice krize za gospodarstvo videle šele leta 2024. Letošnje leto bo še relativno dobro, prihodnje leto bomo živeli na lovorikah letošnjega, v bilancah pa bi se lahko učinek odrazil v 2024. Razen, če se ne zgodi najhujši scenarij, ko zmanjka energentov. 

Kaj pričakujete glede povpraševanja po kreditih?

Zaradi spremembe makroekonomskih okoliščin bo marsikatera družba spremenila svoje poslovne procese. Investicije, ki potekajo, bodo dokončali, tudi gradbene projekte, nove pa bodo zagotovo redefinirali. V tem trenutku se bodo bolj posvetili potrebam po kratkoročni likvidnosti in če bodo cene surovin in energije še naraščale, se bo potreba po financiranju obratnega kapitala povečevala. Na drugi strani pa se bodo verjetno dolgoročni investicijski cikli v vseh družbah, tudi v naši banki, znova premislili in redefinirali. Pričakujem porast kreditov, ker likvidnostna situacija v prihodnjem obdobju verjetno ne bo tako dobra kot doslej, temu se bo treba prilagoditi. Podjetja se bodo bolj ukvarjala s tem, kako kratkoročno prebroditi krizo, kot pa dolgoročnimi projekti. Neposredna posledica vojne v Ukrajini in situacije z dobavo ruskega plina pa bo podjetja spodbudila, da bodo še pospešila svojo trajnostno preobrazbo. Naučili se bomo proizvajati in živeti bolj trajnostno, vlagali bomo v energetsko učinkovitejše objekte in proizvodnjo. S tem pa bomo bistveno povečali odpornost na tovrstne šoke.

Obrestne mere so še vedno nižje od inflacije, zato se realno krediti niso toliko podražili.

Drži. Inflacija naj bi se na srednji rok stabilizirala, kar nakazujejo tudi makroekonomske projekcije. Če se inflacija ne bi umirila, bi to gotovo privedlo do še višjih obrestnih mer.

So pa razmere zelo spremenljive, kot tudi napovedi gibanja Euribora.

Kaj pričakujete glede povpraševanja po stanovanjskih kreditih, se rast glede na visoke cene nepremičnin in dvig obrestnih mer umirja?

Zaenkrat umirjanja ne opažamo, a sedanja rast je posledica nakupnih odločitev za nepremičnine mesece nazaj. Nakup stanovanja je dolgoročna investicija, z danes na jutri se rast ne umirja. Pričakujem pa, da se bo povpraševanje srednjeročno začelo umirjati zaradi inflacije in obrestnih mer.

Kaj za NLB pomenijo sedanje gospodarske razmere v regiji, kjer deluje?

Vse države v regiji beležijo solidno gospodarsko rast. Na teh trgih so navajeni na krize, pozitivno je, da se vse države postopno integrirajo k Evropi. Zaenkrat večjih pretresov na teh trgih ne opažamo. Kazala se bo moč posameznih držav, kako reagirajo na anomalije, ki se dogajajo, denimo s kapico na cene energentov. Banka je usmerjena predvsem v kredite prebivalcem ter malim in srednjim podjetjem, razpršenost je velika, tako da večjih težav ne vidimo. Tudi zato, ker ta gospodarstva niso tako močno vpeta v globalno trgovino. V nekaj slabši situaciji je le Črna gora, ki jo je sprva prizadela pandemija, zdaj pa njihov turizem čuti izpad ruskih in ukrajinskih gostov.

Ali to NLB v Črni Gori občuti?

Vse banke članice NLB Skupine poslujejo z dobičkom, tudi NLB Banka Podgorica, ki je sistemska banka na črnogorskem trgu in med najbolj uglednimi. Lani novembra je zelo uspešno pripojila Komercijalno banko Podgorica. Bilančna vsota enotne banke znaša dobrih 770 milijonov evrov, kreditni portfelj pa se je tudi zaradi pripojitve v enem letu povečal za več kot 125 milijonov evrov in trenutno dosega dobrih 500 milijonov evrov. Dogajanje budno spremljamo, saj aktualna situacija vpliva na rast in druge makroekonomske  kazalce.

Ste tudi predsednik nadzornega sveta N Banke, nekdanje Sberbank. V kakšni fazi je integracija v NLB?

Pred našim nakupom je bila banka pred likvidacijo. S 500 milijoni evrov likvidnostne linije smo stabilizirali njeno likvidnost ter zagotovili normalno poslovanje strank N Banke, tako na depozitni kot kreditni strani. Naša ključna skrb je zanesljivost poslovanja strank in zadovoljstvo zaposlenih, kar smo v veliki meri dosegli. Pri integraciji smo v zelo napredni fazi. Ta bo relativno neproblematična, saj N Banka predstavlja dobrih 10 odstotkov bilančne vsote,  zaposleni v njej pa malo manj kot 15 odstotkov NLB. Poskrbeli bomo, da jo bodo stranke čim manj občutile, že takoj jim bomo ponudili vse storitve NLB Skupine. Poslovalnice N Banke bomo integrirali s poslovalnicami NLB, da strankam ponudimo naše produkte, čim prej bomo začeli seliti tudi korporativni segment. Vsi procesi potekajo načrtovano, formalno združitev pa načrtujemo predvidoma do sredine prihodnjega leta.   

Zaposleni v N Banki so del NLB Skupine in tako vključeni v vse kadrovske in druge priložnosti. Vsekakor bomo za njih poskrbeli, tako razvojno kot karierno. V slučaju, da ne bomo skupaj nadaljevali delovnega razmerja, jim bo NLB pomagala pri prezaposlovanju. V tem trenutku težko napovemo kaj bolj natančnega, mogoče le, da v Sloveniji in tudi v NLB Skupini zelo težko najdemo ustrezne kandidate za odprta delovna mesta, pa naša banka ni edina; delodajalci so se in se še spoprijemajo s temi kadrovskimi izzivi.

Intervju je bil prvotno objavljen v časniku Delo, september 2022.

september, 2022