Poslovni prostori in ideje prihodnosti

Potrebujete prostor za poslovno srečanje v centru Ljubljane? Želite organizirati delavnico ali sestanek in predstaviti svoj izdelek morebitnim partnerjem ali vlagateljem? Potrebujete ob tem še strokovni nasvet s področja financ ali podjetništva? Potem se oglasite v Centru inovativnega podjetništva (CIP), novem, a že živahnem stičišču podjetnikov in podjetniških idej. O zamislih
 in delovanju smo se pogovarjali z vodjo Centra, Gregorjem Sakovičem. 

Kakšno vlogo ima Center inovativnega podjetništva?

Center smo odprli z idejo, da bi podjetjem približali banko ter jim hkrati pomagali pri ustvarjanju podjetniškega okolja in pri vstopanju vanj. Zagotavljamo odprt prostor za srečanja podjetnikov s partnerji, za katera je zagotovljena vsa potrebna infrastruktura, organiziramo podjetniška izobraževanja, delavnice, svetovanja in podobno, dodatno pa te vsebine še nadgrajujemo z bolj klasičnimi bančnimi. Naše izhodišče je ponuditi kakovost in vsebine, ki jih drugje v tem trenutku ni. V sodelovanju s partnerji zagotavljamo res široko paleto storitev, znanj in informacij ter povezav.

V čem se vaše delovanje razlikuje od klasičnega bančnega?

Začnimo s prostorom. Del naše nekdanje bančne poslovalnice na Trgu republike 2 v Ljubljani smo spremenili v okolje, ki je, kot bo opazil vsakdo, ki nas bo obiskal, drugačno. Prostore smo zasnovali skladno z arhitekturnimi omejitvami prostora oziroma z izvirno Ravnikarjevo postavitvijo, hkrati pa smo imeli jasno željo ustvariti primerno okolje za srečanja. Pogosto se zgodi, da se podjetnik dogovarja za sestanek, pa bodisi nima primernega lastnega prostora ali pa pride recimo iz drugega kraja. Pri nas mu je na voljo vse, kar potrebuje, vključno s pisarniško opremo, tiskalnikom in podobnim.

Obiskovalce sicer sprejmemo in identificiramo na naši info točki. Da ne bo pomote, ne govorim o nikakršni fizični identifikaciji, temveč o prepoznavanju potreb, interesov. Že ob prihodu lahko torej podjetniku ponudimo nasvet ali storitev, pisan na njegovo kožo. Kdorkoli, ne glede na to, ali je komitent NLB ali ne, se lahko oglasi pri nas v odprtem prostoru, recimo mu s tujko »business lounge«, kjer lahko poklepeta ob kavi, prelista strokovno literaturo v knjižnici in opravi sestanek ali individualno delo.

Naša druga velika prednost je, da v Centru zagotavljamo tudi prostor za delavnice, primeren za pet, deset pa do recimo 25 oseb, in za izvedbo dogodkov ali konferenc, pri katerih je ocenjena zgornja kapaciteta okrog 170 udeležencev. Ti prostori so namenjeni komitentom NLB. Rezervacijo lahko opravijo pri nas ali na spletni strani. 

Inovativnost v delovanju NLB ni novost. Na kakšni tradiciji je nastal Center?


Naša banka je bila pri svojem delovanju vedno inovativna, sodobna in agilna. Skozi leta smo prvi izdali čekovni blanket, postavili prvi bankomat v Sloveniji. Prva bančna plačilna kartica, telefonska banka, bančna spletna stran, pozneje Moba, prva mobilna banka – vse so nastale pod našo streho. Deset let bo že od ustanovitve NLB Privatnega bančništva, ne nazadnje so posebnost tudi brezplačna izobraževanja s področja upravljanj osebnih financ. Tako s CIP-om le nadaljujemo svojo pozitivno tradicijo inovacij, seveda v drugačnih časih in s spremenjeno kulturo poslovanja.

Kaj je vaša primarna ciljna skupina?

Z novo strategijo NLB se banka še bolj usmerja na stranke, aktivno prepoznava njihove potrebe ter se nanje odziva. Z inovacijami želi omogočati nadaljnji razvoj podjetniškega okolja v Sloveniji.

S CIP-om oblikujemo predvsem podporno podjetniško okolje za mikro, mala in tudi srednja podjetja, ki so hrbtenica evropskega in slovenskega gospodarstva. Naj ponazorim s številkami. Ta segment predstavlja 99 odstotkov vseh slovenskih podjetij, zaposluje več kot dve tretjini aktivnega prebivalstva, kreira več kot polovico dodane vrednosti slovenskega gospodarstva in skoraj dve petini izvoza. Gre za podjetja, ki so neposredno vpeta v različne dobavne verige velikih domačih podjetij in globalnih korporacij, zato so tako pomembna za razvoj našega gospodarstva in države.

Kako ste organizirali delovanje?

Začutili smo, da stranke banke ne vidijo vedno samo kot finančno institucijo in posrednika na trgu, ampak si jo želijo tudi kot partnerja, ki bo omogočal povezovanje, mreženje ter nudil neke vrste podjetniško svetovanje.

Prve korake smo naredili že v letu 2014 znotraj Poslovnega sektorja za mala podjetja, v katerem center tudi deluje. Tam smo začeli razvijati idejo v okviru Akademije aktivnega državljanstva in podjetništva. Pomemben element pa je bila vsekakor odločitev, da za ta projekt v NLB uporabimo tako imenovani vitki oziroma »lean« pristop. Združujemo faze razvoja izdelka, storitve, stranke in trga. S konkretnimi delavnicami in pogovori s strankami analiziramo potrebe, želje in težave, s katerimi se srečujejo komitenti in drugi deležniki. Uporabljamo naše izkušnje iz tujine, zglede dobrih praks in se ne nazadnje učimo iz primerov slabih, hkrati pa delamo čim hitreje in s čim manj stroški.

Z vsebino in načinom torej posegate čez meje tistega, kar si običajno predstavljamo v sferi bančništva?


Navedel bom konkreten primer. Ob zagonu smo zapisali med cilje tudi pomoč podjetjem pri iskanju lažjega dostopa do zagonskih naložb ter iskanje alternativnih virov financiranja v Sloveniji in tujini. To ne velja le za podjetja na začetku, ampak tudi v drugih fazah podjetniškega življenja. Tu pride do izraza močna povezanost banke s partnerji, ki danes že ponujajo te vrste znanj oziroma svetovanj. Tu gre lahko za iskanje nepovratnih sredstev, lastniškega kapitala ali alternativnih virov financiranja, na primer v eni od oblik množičnega financiranja ali »crowdfundinga«. Na tem področju bomo v prihodnje ponujali tudi pomoč.

NLB vsaj v začetku v obliki partnerstva vstopa na to področje smelo in skladno s sodobnimi smernicami. Morda se bo komu zdelo, da s tem stopamo zunaj bančnega okvirja, da delamo neposredno konkurenco lastnemu bančnemu poslu. Ampak v CIP-u smo prepričani, da gre za dodatno, komplementarno možnost financiranja in bančnih storitev, kot jih že sicer ponujamo v NLB. Trendov ne moremo ignorirati ali jim le slediti, ampak jih želimo soustvarjati.

Kakšni so odzivi na prvo fazo vašega delovanja?

Danes že lahko merimo prve rezultate. V Centru smo tako že uspešno izvedli tudi prvo NLB Poletno šolo, kjer smo udeležencem − študentom nudili možnost pridobivanja konkretnih znanj s področja financ, podjetništva, marketinga, IT, projektnega in timskega dela. Udeleženci so imeli možnost spoznati NLB tudi kot potencialnega delodajalca. Z veseljem lahko povem, da smo tako skupaj prišli do inovativnih rešitev konkretnih poslovnih izzivov, ki bi jih lahko v prihodnosti implementirali v poslovno prakso.

Izvedli smo več kot sto dogodkov, obiskalo pa nas je več kot 2.500 ljudi. To so kvantitativna merila. Če pa upoštevamo tudi druge odzive, se lahko pohvalimo, da je naša ekipa tudi s svojimi izkušnjami, delom in fokusom ter podjetniškim znanjem našla nov, inovativen koncept pri gradnji podpornega, stimulativnega okolja. Smo pa res še čisto na začetku in zato sem prepričan, da bomo z razvojem Centra v prihodnosti rasli, tako na področju razvoja storitev in izdelkov kot tudi razumevanja in komunikacije s komitenti.

V prostoru imamo podjetniško galerijo, torej damo priložnost podjetnikom, da postavijo na ogled svoje izdelke ali predstavijo storitve potencialnim partnerjem.

S kom se v Centru še povezujete?

NLB je banka, ki ima velikansko bazo znanja in izkušenj, postrežemo lahko s primeri in svetujemo. Tu smo se srečali z vprašanjem, kako to prenesti komitentom na drugačen način, in iščemo partnerje, s katerimi lahko ponudimo uporabne informacije s celotnega spektra podjetniškega delovanja.

Sodelujemo že z Obrtno zbornico Slovenije, pa s CEED Slovenija, z Univerzo v Ljubljani in njenimi posameznimi fakultetami. NLB je ustanovna članica Slovenskega inovacijskega stičišča, ki deluje kot povezovalec in vzpodbujevalec razvojno-raziskovalnih timov v akademski in poslovni sferi. Velik interes zaznavamo tudi pri drugih podjetniških združenjih.

V centru deluje partnerska VEM točka OZS, na kateri omogočamo interesentom na enem mestu podjetje ustanoviti, odpreti račun in mu vsebinsko zagotoviti vse potrebno za zagon. Ponujamo tudi celotno paleto bančnih storitev, vse od storitev za vsakodnevno poslovanje do financiranja in posredovanja informacij o možnostih sodelovanja.

Napovedali ste, da boste delovali tudi družbeno odgovorno. Kje se to že kaže?


Gre za element delovanja, ki je za NLB še posebej pomemben. V našem interesu je vlagati v stabilnost in blagostanje okolja, v katerem delujemo. Delček smo opravili tudi sami. Ko smo opremljali naše prostore, smo del svoje pisarniške opreme reciklirali, uporabili smo na primer stare mize in stole, jih popravili, očistili, prebarvali in jim dali novo funkcijo.

V banki pa smo sicer zaključili že drugi razpis za brezplačno oddajo naših prostorov lokalnim podjetniškim iniciativam. V tem krogu se je prvim trem najemnikom v Ljubljani, Mariboru in Murski Soboti pridružilo še pet novih na dodatnih dveh lokacijah. Eden naših najemnikov, murskosoboški Aurora Co-working, je dobil celo evropsko nagrado za najboljši slovenski sodelovalni prostor v 2015.

Kakšne načrte imate za naprej?

Prvo fazo, izgradnjo prostora, smo zaključili. Druga faza, torej ponudba podjetniških vsebin in izobraževanj, je sedaj naš glavni fokus. To seveda vključuje tudi formiranje ekipe, ki bo znala odgovoriti na vse poslovne izzive. Delali bomo vitko kot doslej, identificirali izzive, generirali ideje, jih realizirali, merili učinke in dodajali nova spoznanja.

Čaka nas še tretji steber, financiranje, ki ni vezano le na klasično bančno poslovanje. S pripravo NLB Podjetniške akademije oziroma programov izobraževanj bomo znali identificirati potencialna podjetja, ki bi potem pristopila v naslednjem koraku h kateri od drugačnih oblik financiranja. Eden pomembnih elementov v prihodnjem letu bo tudi izgradnja e-platforme CIP-a.

Govorimo na primer o potencialnem klubu vlagateljev, pri čemer ti ne bodo prihajali nujno le s finančnega področja. Tu bodo podjetniki na začetku poti dobili možnost, da predstavijo svoje poslovne ideje. Navezali bodo lahko stike, dobili vsebinsko pomoč, na primer nasvete, kako se potegovati za sredstva iz razpisov doma ali znotraj EU, v naslednjem koraku pa bodo lahko potem realizirali tudi morebitno financiranje. Pričakujem, da bomo to področje konkretizirali v letu 2016. 

december, 2015