Ste varni?

Okoliščine, na katere posameznik nima vpliva, vnašajo v življenje negotovost. Taka dogodka sta denimo izguba službe ali nenadno znižanje pokojnin. A s primernim in pravočasnim ukrepanjem boste ublažili pretrese, ki lahko zamajejo vašo finančno varnost, in tudi v težkih trenutkih spali brez skrbi.

Le redkokdo se počuti popolnoma finančno varno, če živi iz rok v usta. Ustvarjanje varnostne in pokojninske rezerve, zavarovanje oseb in premoženja ter razumno zadolževanje so zato poglavitni stebri, ki bodo vašo finančno hišo ohranili trdno.

Finančna varnost pa je v nestanovitnosti vsakovrstnih osebnih in družbenih razmer pomembno večplastna. Zato se sprehodimo od enega do drugega vogala trdne hiše.

Nenadni nujni izdatki

Koliko varnostne rezerve je dovolj, da bi se počutili finančno varne? Že samo nujno popravilo avtomobila ali počene cevi v kopalnici lahko stane nekaj sto evrov. Urgentna zdraviliška terapija lahko stane petsto, korekcijski zobni aparat pa nekaj tisoč evrov. Če temu prištejete še možnost znižanja ali izpada rednega dohodka, lahko nenadni nujni izdatki varnost vašega gospodinjstva ogrozijo čez noč.

O varnostni rezervi bi še posebej morali razmišljati upokojenci oziroma vsi, ki bodo to postali v nekaj letih. Zaradi vse bolj neugodnega razmerja med številom delovno aktivnih in upokojenih se bodo namreč pokojnine v prihodnjem desetletju gotovo bistveno znižale.

Višina varnostne rezerve

Varnostna rezerva je zato nujna. V NLB priporočamo, da zanjo namenite vsaj desetino mesečnih prihodkov. Višina priporočljive varnostne rezerve gospodinjstva je sicer odvisna od zdravja in starosti zaposlenih oseb v gospodinjstvu, starosti otrok, vrednosti premoženja in zadolženosti. A znašala naj bi vsaj 6-, še bolje pa 12-kratnik 70 odstotkov mesečnega neto prihodka.

Osnovne potrebe so v starosti lahko celo večje kot v aktivni dobi.Če na primer zaslužite tisoč evrov ali prejemate tolikšno pokojnino, je torej priporočljivo, da je v vaši rezervi najmanj 4.200 evrov.

Idealno je, da imate toliko takoj dostopnih bančnih prihrankov, da bi lahko z njimi pokrili najmanj za šest, še bolje pa za 12 mesecev osnovnih mesečnih izdatkov, torej takih, ki jih ne morete odložiti. Slovencem gre ustvarjanje takšne varnostne mreže v povprečju dobro od rok, saj ima povprečen državljan na bančnem računu 7.500 evrov prihrankov. To je sicer v vrhu v Evropi in precej več od v povprečju prezadolženih državljanov ZDA, hkrati pa tudi svetove daleč od Japoncev. Ti naj bi po letošnji statistiki mesečno prihranili kar 42 odstotkov svojih prihodkov.

Zavarovanje = razumna odločitev

A varnostna rezerva je le prva varovalka, ki prepreči preglobok finančni padec. Ne more pa bistveno ublažiti posledic, ki jih lahko občutite, če ostanete brez doma ali če enega od družinskih članov doletijo hujša bolezen, invalidnost ali smrt.

Poleg tega kakovostna zdravstvena oskrba pogosto terja medicinske storitve, ki jih osnovno in dodatno zdravstveno zavarovanje že nekaj časa ne krijeta več. Doplačevati je treba mnoga zdravila, bivanje v zdravilišču in večino zdravstvenih pripomočkov, kot so na primer slušni, ortopedski ter zoboprotetični pripomočki in nadomestki. V pokoju se ti izdatki le še povečajo.

Slovenci so od leta 2010 kar za slabo petino zmanjšali višino vplačanih premij za življenjsko in večino drugih vrst zavarovanj. To gibanje sicer sovpada s finančno krizo, ni pa prav smotrno. Zavarovanje sebe, družinskih članov in premoženja je namreč v negotovih časih še toliko bolj razumno.

Varčevanje za pokoj

Kaj pa v zlatih letih? Lahko pričakujete kakovostno preživljanje starosti ali boste morali paziti na porabo vsakega kovanca? Večina Slovencev po raziskavi družbe KD meni, da bodo morali sami poskrbeti za finančno neodvisnost. A prav zato je čudno, da jih ukrepa le polovica.

Tista polovica, ki varčuje za dodatno pokojninsko rento, ima zelo prav. Populacija v razvitem svetu se namreč stara izjemno hitro. Najintenzivneje ta proces napreduje prav v Evropi. Po evropskih demografskih napovedih bo do leta 2050 že vsak tretji Slovenec starejši od 65 let, medtem ko je bilo leta 2011 toliko starih le 16 odstotkov.

Vse nižje pokojnine

Z vsakim letom se poslabšuje tudi razmerje med pokojnino in plačo. Upokojenec Jože se je upokojil s 40 leti delovne dobe in povprečno mesečno neto plačo tisoč evrov. »Prejemam 620 evrov, ko se bo upokojil moj sin, pa bo z enakimi pogoji upokojitve menda prejel le še okoli 500 evrov. Nam pred 20 leti niti na pamet ni padlo, da bi varčevali za pokojnino, moj sin pa vplačuje že nekaj časa,« pravi Jože.

Po letu 2020 pa bodo razmere za upokojence še bolj negotove. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje predvideva, da bi lahko pokojnine upadle celo na 40 odstotkov povprečne plače, po zgornjem scenariju upokojitvenih pogojev torej na zgolj 400 evrov!

Kako visoka naj bo renta?

Splača se razmisliti, kakšne so vaše osnovne potrebe danes. Teh bo v pokoju zaradi starostnih zdravstvenih težav še več, ne manj. O luksuzu pa brez prihrankov in pri nizkih pokojninah, ki se obetajo, brez takojšnjih ukrepov ne boste mogli niti razmišljati. Kot kaže, bo že za osnovno preživetje nujno, da poleg pokojnine prejemate dodatno mesečno rento.

Začeti varčevati prej je bolje, učinkoviteje in manj boleče.Zato NLB priporoča, da ima ob upokojitvi vsak posameznik v pokojninski rezervi vsaj šestkratnik svojih letnih neto prihodkov. Ob povprečni plači tisoč evrov bi to pomenilo 72.000 evrov.

Začnite takoj

Zneski, potrebni za finančno varen pokoj, so visoki. Zato se splača imeti v mislih zlato pravilo: prej ko začnete, več boste zbrali. Če začnete karseda zgodaj, bo učinek postopnega varčevanja eksponentno naraščal, zaradi nižjih premij pa bo odrekanje lažje.

Če začnete varčevati pri 30 letih, vam svetujemo, da za pokojninsko varnost mesečno namenite najmanj 6,5 odstotka prihodkov. Če začnete varčevati kasneje, pa se odstotek prispevka z vsakim letom le še poveča. Prej je torej bolje, učinkoviteje in manj boleče.

Razumna zadolženost

Še posebno v prvi polovici aktivne dobe, ko so prioriteta otroci, dom in avtomobil, se je večina ljudi primorana zadolžiti. To je lahko izjemno obremenjujoče. Še posebej, če se v tej dobi pretirano zadolžijo, izjemno dolgoročni dolgovi pa jim celo načenjajo varnost v pokoju.

Večje nakupe je zato treba skrbno načrtovati, preračunati realne zmožnosti in se držati pravila, da varčevanje in dolgovi vaših prihodkov ne obremenijo za več kot 40 odstotkov, izjemoma 50.

Pri povprečni slovenski neto plači tisoč evrov bi si tako lahko mesečno privoščili do največ 500 evrov vplačil za varčevanja in poplačilo dolgov. Pri zadolževanju v pokoju pa je ta številka še bistveno manjša.

Pri nakupu avtomobila denimo velja preprosto pravilo 20/4/10. Če v trenutku  nakupa nimate petine potrebnega denarja za polog in si niste v štiriletni dobi odplačevanja sposobni mesečno za ta namen odtrgati desetine prihodkov, potem je izbrani avtomobil za vas žal predrag.

Znižati stroške

Zaradi nepredvidljivosti življenja se velja karseda hitro rešiti vseh bremen, ki po nepotrebnem obremenjujejo vaš proračun.

Običajno največje redno breme pomenijo stroški za bivanje, osnovne potrebe in storitve. Pri osnovah, kot je hrana, ne gre varčevati. Bistveno pa lahko brez večjih odrekanj prihranite denimo pri energiji. Matej je to ugotovil kmalu po tem, ko je podedoval starejšo hišo.  

»Stroški za ogrevanje so bili izjemno visoki. Sicer sem za zamenjavo oken in novo fasado porabil nekaj svoje zlate rezerve, ampak moji stroški so se za pol znižali. Poleg tega je hiša zdaj vredna precej več.«

Bivanjske spremembe v pokoju

Predvsem upokojenci pogosto ugotovijo, da je hiša ali stanovanje zanje preveliko ali neprimerno za življenje v starosti. Prevelike hiše so višje obdavčene, premagovanje stopnic pa z leti postane naporno. V tujini je že nekaj desetletij običajno, da upokojenci prodajo svoje bivališče in se preselijo v manjša oskrbovana in varovana stanovanja. Mnogi pa celo predčasno prepišejo imetje na svoje potomce ter si s tem znižajo stroške obdavčitve in rednih vzdrževanj.

Kaj zdaj?

Kot skrben gospodar svoje finančne hiše poskrbite, da bo varnostna rezerva kljub morebitnim dolgovom in drugim izdatkom temelj vaše finančne stabilnosti.

Varčevanje je včasih težko in terja nekaj discipline. Toda pri tem vam lahko pomaga bančni svetovalec. Skupaj lahko pregledata vaše izdatke za osnovne potrebe, varčevanja in dolgove ter druge morebitne izdatke, svetovalec pa vam bo pomagal sestaviti zemljevid trdne finančne poti.

S tem, ko boste poskrbeli za stabilno plovbo, vas tudi morebitna neurja ne bodo potopila. In ne samo to: s skrbnim upravljanjem svojega denarja in premoženja ter načrtovanjem varne finančne prihodnosti boste svojim otrokom in vnukom dali zgled, ki jim bo pomagal v odraslosti in z nekaj sreče tudi njim omogočil miren spanec.

Pri oceni višine varnostne rezerve vam najlažje pomaga bančni svetovalec. Približno stopnjo tveganosti vašega gospodinjstva pa lahko ocenite že zdaj. Na podlagi vaših odgovorov bo izračunana priporočena varnostna rezerva.

oktober, 2015

Varčevanje je pogosto prvi korak k uresničitvi osebnih ciljev in želja. Morda pa si želite le ustvariti finančno rezervo za vsak primer?

Varčevanja in depoziti

Ne zamudite dobrega nasveta

Pridružite se več kot 220.000, ki redno dobivajo najbolj sveže nasvete za dobre finančne odločitve.


Prijavi se