Besedilo: Dare Hriberšek, Foto: Jani Ugrin
Digitalizacija. Zadnja leta pogosto v našem besednjaku. Kot vse novitete je hitro dobila svoje privržence, tu in tam pa še naleti na kako dvignjeno obrv. Posegla je že na skoraj vsa področja naših življenj, seveda se ji ni moglo izogniti niti eno naših pogostih, vsakdanjih opravil, to je plačevanje.
Morda ne tako odmevno kot na drugih področjih našega življenja in predvsem poslovanja, a tudi plačevanje je zaznamovala digitalizacija. Lahko bi rekli, da je plačevanje po kar dolgem obdobju brez večjih sprememb, ko se je plačevalo z gotovino, v zadnjem desetletju doživljalo revolucijo. Debele listnice z bankovci in kovanci so že davno začele zamenjevati tiste s predalčki za najrazličnejše kartice. Te so od petdesetih let prejšnjega stoletja, ko so se prvič začele uporabljati, šle skozi vrsto sprememb. Magnetne trakove je že zdavnaj dopolnil čip, od leta 2014, ko jih je v Sloveniji kot prva uvedla NLB, pa poznamo tudi brezstične kartice. Kartice, s katerimi lahko plačilo prek vmesnika NFC (Near Field Communication) opravimo še hitreje, brez neposrednega stika s terminalom POS in za manjše zneske tudi brez vnašanja kode PIN.
Strmo navzgor
Po še sveži raziskavi Masterindex podjetja Mastercard brezstična plačila pri nas hitro naraščajo. Danes jim zaupa že petina uporabnikov, skoraj polovica tistih, ki so za ta način plačevanja že slišali, pa ga uporabi najmanj enkrat tedensko. Podobno je v EU, kjer so se taka plačila letos povečala za 145 odstotkov.
Kar potrdi tudi Nataša Tomc Jovović, poslovna direktorica za kartično poslovanje in plačilne storitve pri NLB: »Brezstično poslovanje z našimi karticami se je v zadnjem času res močno povečalo in ta korak nam je uspelo napraviti v razmeroma kratkem času. Da kaj takega zares steče, sta ključna pokritost prodajnih mest in število uporabnikov, ki jih novost pritegne. In naše stranke so to res dobro sprejele.«
Eno zadnjih novosti uporabe kartic predstavljajo brezstični bankomati, ki jih je lani konec leta pri nas prva uvedla NLB. Trenutno jih je po državi že več kot 240, kar pomeni, da brezstične dvige gotovine omogoča že skorajda vsak drugi bankomat v poslovni mreži NLB. Poleg hitrejše uporabe je njihova prednost tudi varnost. S tem ko naprava in naša kartica ne stopita v neposredni stik, se izognemo prevaram, izpeljanim z uporabo skimminga, torej nepooblaščenega prenašanja podatkov s kartice v roke zlonamernežev.
Ne prihodnost, sedanjost je mobilna
Plačevanja se je v tem času dotaknila še ena revolucija, imenujmo jo mobilna. Z njo so se številna vsakdanja opravila preselila kar na pametne telefone, med njimi tudi plačila.
V resnici plačevanje s telefonom za Slovence ni nekaj novega. Z njimi smo lahko med prvimi na svetu plačevali že od začetka leta 2001, ko smo dobili Moneto, vendar pa je šlo njeno uvajanje počasi, saj je bila uporabnost omejena s širitvijo mreže prodajnih mest. S podobnimi omejitvami so se spopadali tudi nekateri drugi ponudniki mobilnega plačevanja, ki so se pojavili v zadnjih letih.
Da je mobilno plačevanje postalo zares uporabno, je omogočila šele tehnologija NFC. Po eni strani lahko, če se nasloni na infrastrukturo že uveljavljenih kartičnih mrež, ki prav tako vse bolj uporabljajo brezstične naprave, zagotovi dovolj plačilnih mest, po drugi pa omogoči zares preprost, varen in hiter postopek plačila. Zato danes za rešitve mobilnega plačevanja vse več ponudnikov uporablja tehnologijo NFC.
Mobilno denarnico NLB Pay, ki temelji na tehnologiji NFC, je letos spomladi med prvimi na slovenskem trgu uvedla tudi NLB. Ker smo Slovenci kar previdni, zlasti če gre za denar, je priljubljenost aplikacije presenetila tudi največje skeptike. Oktobra je tako imelo mobilno denarnico NLB Pay nameščenih že skoraj 15.000 uporabnikov in ti so z njo opravili že več kot 70.000 plačilnih transakcij.
No, nekaj zadržkov je sprva bilo, tako pri brezstičnem kot tudi pri mobilnem plačevanju, zlasti takih, povezanih z varnostjo. Toda, kot pove Nataša Tomc Jovović, so take skrbi odveč: »Kar se tiče zlorab na tem področju, teh v praksi sploh ne beležimo. Tako govorijo tudi podatki, ki jih dobivamo v okviru Združenja bank ter mednarodnih kartičnih sistemov Mastercard in Visa. Še več, zaradi dobrih izkušenj z brezstičnimi plačili smo pred kratkim prejeli pobudo Trgovinske zbornice Slovenije, da bi znesek plačila, ki ga lahko opravimo brez vnašanja kode PIN, dvignili na 20 ali celo 25 evrov. Ta predlog se zdaj obravnava.«
Mobilno plačevanje smo Slovenci očitno sprejeli z odprtimi rokami. Polovica nas je za plačevanje pripravljenih uporabljati mobilno aplikacijo, kar je precej več kot lani, ko je bil delež 37 odstotkov, kot ugotavlja Mastercard v raziskavi Masterindex. Še več, dobra petina meni, da bo v petih letih plačevanje z mobilnim telefonom celo najbolj priljubljen način plačevanja, slaba tretjina (29 %) pa bi plačevanje s karticami najraje v celoti prenesla na mobilni telefon.
Priljubljenost mobilnega plačevanja v zadnjem letu je treba gotovo pripisati novim mobilnim denarnicam na slovenskem trgu, na katerih lahko uporabniki v praksi spoznavajo prednosti takega načina plačevanja. »Največja prednost NLB Paya je, da plačilo opravimo varno in enostavno. Z njo naš telefon postane denarnica – zaenkrat s karticama Mastercard in Maestro, kmalu pa tudi s karticami Visa. Vse, kar je za to potrebno, je brezplačen prenos in namestitev aplikacije s portala Google Play. Uporabniška izkušnja pri tem pa je popolnoma enaka tisti pri uporabi brezstične kartice,» še doda Tomc Jovovićeva.
Tudi omejitev pri plačevanju skorajda ni več. V EU je z ustrezno opremo za brezstično, s tem pa tudi za mobilno plačevanje z mobilno denarnico NLB Pay opremljenih že 67 odstotkov plačilnih mest. V Sloveniji je pokritost še višja – zavidljivih 93 odstotkov. V večni bitki za stranke so tudi najmanjše trgovine in še tako odmaknjeni bari hitro ugotovili, da morajo v najkrajšem času ponuditi tudi to možnost – ali pa bodo začeli izgubljati stranke.
NLB PAY
Mobilna denarnica v vašem telefonu
NLB Pay je mobilna denarnica, ki si jo s preprostim in hitrim postopkom namestimo na pametni telefon ter jo povežemo s svojima karticama NLB Maestro ali NLB Mastercard. Pri plačevanju aplikacije ni treba posebej zaganjati, telefon le odklenemo in ta sam zazna, da mu je bila ponujena transakcija v plačilo. To precej olajša plačevanje, izkušnja je pravzaprav zelo podobna kot pri plačevanju z brezstičnimi karticami. Med uporabnimi prednostmi je treba omeniti še, da omogoča pregledno spremljanje zgodovine nakupov in razpoložljivega limita na karticah, nekaj, česar na fizični kartici ne moremo videti.
Kaj nas čaka v prihodnje
Razvoj, tudi plačilnih sistemov, gre seveda naprej. »Drži,« se strinja Nataša Tomc Jovović: »Verjamem, da bo telefon že v kratkem postal naša osrednja denarnica, ki bo ob tem beležila še vse tisto, kar imamo danes na karticah zvestobe različnih izdajateljev. In nas, denimo, obvestila in usmerila, ko bomo šli mimo trgovine z določenimi ugodnostmi. Ob telefonu kot plačilnem sredstvu se pojavljajo še druge oblike naprav, ki jih nosimo na sebi, v mislih imam pametne zapestnice, ure. Oba kartična sistema sta na svojih promocijah prikazala tudi t. i. wearables (ura, zapestnica, prstan), s katerim je mogoče poravnati račune. Gre preprosto za to, da si vsi ponudniki prizadevamo strankam čim bolj olajšati plačevanje ter jim ponuditi plačevanje, ki bo sodobno in enostavno, hkrati pa seveda tudi varno.«
Modernizacija sega tudi na druga področja, nekatere prednosti za uporabnike se bodo že v kratkem razširile na celotno ponudbo njihovih storitev, dodajajo v NLB. Velika vrednost, ki jo prinaša digitalizacija, je tudi v velikem podatkovju (angl. big data), ki bo omogočilo, da bodo banke svoje storitve glede na naš življenjski slog prilagodile, seveda z našim soglasjem, posebej vsakomur od nas. Morda komu res zveni preveč big-brothersko, toda podatki o nas, naših navadah, potrebah in pričakovanjih v pravih rokah, takih, ki poskrbijo za vso varnost podatkov in jih uporabljajo le za izboljšanje ponudbe, so velika prednost. Banki omogočijo, da na podlagi preteklega vedenja stranke in glede na ključne življenjske situacije (t. i. moments of truth) pripravi za stranko individualizirano ponudbo ter celo predvidi njene potrebe, še preden jih stranka začuti in izrazi prek povpraševanja, še pojasni Nataša Tomc Jovović.