S pomočjo banke do znatne pocenitve dobav

Oba instrumenta sta tudi urejena z mednarodnimi pravili, kar pomeni, da vse banke, povsod po svetu, v isti situaciji ravnajo enako. Akreditivi in garancije praktično izničijo nekatera tveganja, predvsem plačilno tveganje ali tveganja slabše kakovosti blaga in zamud pri dobavnih rokih. 

Marles hiše Maribor kot močan izvoznik na primer posluje na številnih mednarodnih trgih, kjer se srečuje z različnimi kupci in likvidnostnimi situacijami, največje tveganje pa podjetju predstavlja neplačilo dogovorjenega avansa in/ali kupnine za gradnjo objektov. Marles ima zato nično toleranco do neplačil in od kupcev praviloma zahteva 80- do 100-odstotni avans, v zameno pa jim kot zavarovanje ponudi garancijo za vračilo avansa.

Bogdan Božac, direktor Marlesa, ocenjuje, da bi se jim brez tega instrumenta obseg poslov zmanjšal celo za polovico, saj so garancije v tujini najmanj že utečena praksa, če že ne kar zahteva. Marles po eni strani tako dokazuje svojo poslovno resnost, po drugi strani pa garancija za vračilo avansa predstavlja zavarovanje tako kupcu kot Marlesu kot prodajalcu. Marles se s tem, ko dobi avans, izogne plačilnemu tveganju, kupec pa tveganju izgube vplačanega avansa, če Marles ne bi izpolnil svojih pogodbenih obveznosti.

Poleg akreditivov in garancij sta v okviru trgovinskega bančništva na voljo še dokumentarni inkaso in bančna plačilna obveza (BPO).

BPO je nov instrument trgovinskega bančništva in povzema glavne prednosti dokumentarnega akreditiva, hkrati pa se v smislu enostavnosti procesiranja in hitrosti plačila približuje prostemu nakazilu.

Akreditiv in BPO pa nista le instrumenta zavarovanja, ampak ponujata tudi možnost financiranja, ugodneje od običajnega posojila.

Ko je na primer za razvoj izdelka v Romuniji romunski partner od podjetja Rujz design zahteval avansno plačilo (50 odstotkov ob naročilu in 50 odstotkov pred odpremo), je NLB Rujz design svetovala uporabo dokumentarnega akreditiva in odprtje namenskega kredita za kritje akreditiva. Romunsko podjetje je tako ob naročilu blaga od NLB prejelo jamstvo za plačilo v 21 dneh po dokazani odpremi blaga, Rujz design pa je dobil namenski kredit z rokom vračila do 30 delovnih dni po dejanskem plačilu romunskemu dobavitelju. Časovni zamik mu je omogočil, da je medtem lahko že dobil plačilo za nakupljeno blago, z njim poravnal obveznosti do banke in se izognil potencialnim likvidnostnim težavam.

Direktor Rujz designa podjetje na trgu nastopa kot uvoznik in izvoznik - Janez Rugelj ocenjuje, da stroški bančnih instrumentov za podjetje niso tako zelo obremenjujoči v primerjavi s tveganji, ki lahko pomenijo velike finančne izgube. Do slednjih pa lahko mimogrede pride pri poslovanju na neevrskih trgih.

"S fiksiranjem tečaja vnaprej vemo, koliko nas valuta stane."

Ko podjetje posluje z neevrskimi valutami ali ima kredit vezan na variabilno obrestno mero, je pametno, da se z izvedenimi finančnimi instrumenti zavaruje pred neugodnimi nihanji tečajev in pred spremembami obrestnih mer.

Zakaj je to pomembno? "Tečaj ameriškega dolarja, ki se pri poslovanju v mednarodni trgovini uporablja tudi na Kitajskem in še marsikje po svetu, je zelo volatilen. V preteklosti je tečaj EUR/USD zanihal že za 25 odstotnih točk v nekaj mesecih, celo znotraj dneva lahko zaniha za dve ali tri odstotne točke. V primeru milijona evrov 200 bazičnih točk oziroma dve odstotni točki pomenita 20.000 dolarjev," razlaga Goran Pušić, vodja poslovalnice za trgovanje s strankami in organizacijskimi enotami NLB. En dolar ob sklenitvi posla torej nima nujno enake vrednosti kot en dolar ob plačilu.

TKI Hrastnik surovine kupuje na Bližnjem vzhodu, večino izdelkov pa proda na evropskem trgu. Surovine plačuje z ameriškimi dolarji, zato uporablja zaščito pred spremembami valutnih tečajev, saj bi se lahko zgodilo, da bi moral plačati ob dospelosti obveznosti več evrov, kot pa jih je ob sklenitvi posla načrtoval, če bi se dolar medtem podražil.

V podjetju določijo zanje najbolj in najmanj ugodno vrednost tečaja ter izgubo, ki so jo še pripravljeni kriti. Glede na ciljno vrednost tečaja banka potem za podjetje izvede terminski posel. "Na komercialnem področju tako lovimo najbolj optimalno vrednost valute, ki jo želimo kupiti ali prodati. Na računovodskem pa s fiksiranjem tečaja, v našem primeru ameriškega dolarja, vnaprej vemo, koliko nas valuta stane. Tako lahko oblikujemo tudi prodajne cene oziroma imamo ustrezen računovodski izkaz tudi po obdobju, ko sta nabava in izvedeni posel mimo," smisel tovrstne zaščite pojasnjuje Branko Majes, izvršni direktor TKI Hrastnik.

Za zavarovanje pred spremembami tečajnih razmerij je na voljo več instrumentov, na primer valutni terminski posel, valutna opcija in valutna zamenjava. Podobno obstaja tudi več instrumentov za zavarovanje obrestnih mer: obrestna zamenjava, obrestna kapica, obrestna ovratnica in različne kombinacije osnovnih instrumentov.