Slovenska podjetja, ki so za zgled

Čeprav prihajamo iz majhne države, je v Sloveniji veliko ambicioznih posameznikov in podjetnikov, ki nas vedno znova presenečajo s svojimi inovativnimi projekti in z razmišljanjem izven okvirjev. Takšni so slovenski finalisti lanskega razpisa projekta Okvir pomoči NLB Skupine, ki po mnenju strokovne žirije mednarodnih strokovnjakov najbolje rešujejo izzive trajnosti v regiji Jugovzhodne Evrope. Podrobneje jih predstavljamo v nadaljevanju.

Poleg slovenskega podjetja ANTEJA ECG svetovanje d.o.o., ki se je uvrstilo med tri regijske zmagovalce in smo ga na našem portalu predstavili pred kratkim, se je med slovenske finaliste uvrstilo še osem drugih podjetij in organizacij, ki smo jih tokrat vzeli pod drobnogled.

RAST

z blagovno znamko Janov vrt in rastlinjaki, namenjenimi vzgoji zelenjave na povsem naraven način

Jan je mlad pridelovalec zelenjave, ki ga zanimajo predvsem nove, modernejše in ročne metode vrtnarjenja, pri katerih se uporabljajo inovativna orodja in bolj enostavni rastlinjaki. Iz želje po vzgoji zelenjave na povsem naraven način je tako nastala znamka Janov vrt. "Na vrtu uporabljam sonaravne metode in tal ne prekopavam. S tem poskrbim za dobro mikrobiološko aktivnost tal. Zelenjavo z mojega vrta prodajam prek tedenskih gajbic zelenjave, ki jih dostavljam redno naročenim strankam v okolici Novega mesta", nam o svojem delu zaupa Jan. Pri tem gre pravzaprav za novo obliko vrtnarjenja, ki je tržno naravnana. Od tu tudi ime tržno vrtnarjenje. In prav ta oblika se po tujini vse hitreje širi in uveljavlja. Mladi podjetnik zato trdno verjame, da bo tudi pri nas tržnih vrtnarjev vedno več.

"Večino znanja o tržnem vrtnarjenju sem pridobil prek tujih tržnih vrtnarjev in po njihovem zgledu tudi jaz delim napotke za vrtnarjenje svojim sledilcem. Le-ti so tako tržni vrtnarji kot ljudje, ki imajo vrtnarjenje za svoj hobi."

Pri vzpostavitvi svojega vrta je naletel tudi na težavo, ki pa jo je uspešno premagal. Tuji vrtnarji namreč uporabljajo rastlinjake, ki jih pri nas ni moč dobiti, bi jih pa tudi Jan potreboval za svoj način dela in koncept vrta. Zato jih je preprosto razvil sam. "Z idejo, da bo še kdo od tržnih vrtnarjev želel tak rastlinjak, sem jih začel prodajati. Tako sem svoje poslovanje iz prodaje zelenjave razširil na prodajo rastlinjakov in do danes dodajam nove vrtnarske izdelke, ki so inovativni in nam olajšajo vrtnarjenje."

Če potegnemo črto, je namen blagovne znamke Janov vrt ponudba kakovostnih in v Sloveniji izdelanih rastlinjakov, izobraževanje vrtnarjev o sonaravnem vrtnarjenju, pomoč bodočim tržnim vrtnarjem, ki bi želeli pridelovati zelenjavo za prodajo, oskrba lokalnih gospodinjstev z naravno zelenjavo in ustvarjanje skupnosti enakomislečih ljudi.

Več

Zavod za razvijanje in izvajanje podpornih storitev za samostojno življenje (ZRIPS)

s projektom, katerega glavna cilja sta razbijanje stereotipov in predsodkov ter destigmatizacija

ZRIPS je ustanovila Zveza Sožitje z namenom, da izvaja nudenje osebne asistence in pomoči na domu ljudem ter dolgotrajno nego in razvoj tovrstnih socialnih programov, da organizira in izvaja prostočasne aktivnosti za otroke, invalide in starejše osebe ter da nudi pomoči ranljivim skupinam. "V šolskem letu 2021/2022 smo v Zavodu ZRIPS pričeli z izvajanjem projekta z imenom 'Igrajmo se, spoznajmo se', v sklopu katerega smo sodelovali z osnovnimi šolami in vrtci po Sloveniji ter z različnimi invalidskimi organizacijami (Zveza Sožitje, Invalidsko podjetje Želva, Skupnost Barka, OŠ s posebnim programom ...). Glavna cilja projekta sta razbijanje stereotipov in predsodkov, ki jih ima družba do oseb z motnjo v duševnem razvoju (OMDR) ter destigmatizacija invalidov. Otrokom v rednih OŠ namreč želimo približati naše varovance, jim dati varno okolje in priložnost, da se z njimi družijo in jih spoznajo," so nam o svojem projektu zaupali v zavodu.

In kako projekt poteka v praksi? Najprej strokovni delavci Zavoda z otroki oziroma učenci izvedejo uvodno delavnico, kjer se jim predstavijo, jih spoznajo z OMDR in jim s pomočjo različnih terapevtskih pravljic ter pogovora približajo invalide, drugačnost in sprejemanje le-teh. Spoznavno delavnico vedno naredijo tudi z osebami z motnjo v duševnem razvoju, da jih tako pripravijo na dan z otroki. Nato povabijo invalide v vrtec ali šolo, kjer skupaj z otroki izvedejo igralno dopoldne, kjer si vsak od udeležencev izbere tisto igro, ki mu najbolj ustreza. Tako na nevsiljiv način dobijo pozitiven stik drug z drugim, kar pripomore k razumevanju invalidnosti.

"Otroci, ki se na ta način srečajo z našimi varovanci (OMDR), jih sprejmejo in spoznajo, da so kljub drugačnosti oziroma omejenim fizičnim in mentalnim sposobnostim enkratni, prisrčni in vsak na svoj način posebni. Tako bodo tudi v odnosu do svojih vrstnikov ob tovrstnih izkušnjah bolj razumevajoči, strpni in prijazni. Takšne izkušnje pripomorejo k sprejemanju drugačnosti, kar močno pripomore tudi k boljši klimi v razredih, zmanjša se medvrstniško nasilje in poveča sprejemanje znotraj razrednih skupnosti."

Projekt izvajajo strokovni delavci Zavoda s pomočjo prostovoljcev in učiteljev ter mentorjev vključenih skupin. V projekt je bilo v obdobju 2021/2022 vključenih 666 otrok in invalidov, v prihodnje načrtujemo vključitev vsaj 25 skupin otrok, kar je skupno prek 750 otrok in vsaj 120 invalidov oz. OMDR. Kot nam še zaupajo za konec, s projektom nadaljujemo tudi v letu 2023: "Pričeli bomo že marca 2023 in ga zaključili konec junija. Z novim šolskim letom pa zopet nadaljujemo."

Več

Vizije mobilnosti d.o.o.

s projektom ViziDrive platforme

Ekipa Vizije mobilnosti združuje 8 posameznikov z dolgoletnimi izkušnjami na področju organizacije in vodenja energetskih projektov, razvoja in uporabe naprednih rešitev na področju trajnostne mobilnosti, poslovnih modelov, pravne regulative, ekonomsko-finančnega področja ter upravljanja in vzdrževanja izvedenih investicij.

»V projektih Vizij mobilnosti nadomeščamo prevožene kilometre s termičnimi vozili s kilometri, prevoženimi z e-vozili. Elektriko proizvajamo v obnovljivih virih, skupaj z baterijskimi hranilniki in pametnim upravljanjem dosegajo največji izkoristek,« pravijo in dodajajo, da uporabniku vedno zagotovijo, da ima na voljo tako vozilo, kot ga za svoj namen potrebuje in takrat, ko ga potrebuje. »Z optimizacijo voznega parka in uvajanjem souporabe službenih vozil tudi v privatne namene znižujemo število vozil in zmanjšujemo negativne vplive na okolje.« Z upravljanjem pametnih polnilnic preko platforme ViziDrive (rezultat lastnega razvoja) poskrbijo tudi, da je polnjenje e-vozil kar najmanj obremenjujoče za distribucijsko omrežje, z vidika stroškov in prihodkov pa optimalno za uporabnika in lastnika polnilnic.

Po zgledu izvedenega projekta 'E-mobilnost v MO Kranj' želijo razširiti dejavnost na področja izven Slovenije, po podobnem poslovnem modelu pa tudi v podjetja storitvenih dejavnosti.  Kot za konec še dodajajo, v naslednjih petih letih načrtujejo upravljanje s 125 vozili (nadomestitev 150 termičnih vozil), cca. 150 polnilnicami (javnimi in domačimi) ter proizvodnjo električne energije iz sončnih elektrarn s skupno močjo 1 MW.

Več

Graska d.o.o.

s projektom lastnega prehranskega modela                                               

Grashka ustvarja lasten prehranski model, ki sloni na razvoju 100-odstotno naravnih in rastlinskih hranil ter gradnji odpornih kratkih dobavnih verig med pridelovalci, predelovalno industrijo in distribucijsko infrastrukturo. »Podjetje razvija vse ključne rastlinske delikatese za enostaven prehod na naravno rastlinsko prehrano iz regionalnih sestavin,« so nam pojasnili v podjetju. »Razvojni oddelek uporablja starodavne tehnike fermentacije, dehidracije in dimljenja v kombinaciji z modernimi tehnologijami.«

Podjetje je uspešno lansiralo zamrzjeno linijo jedi (burek s fermentirano čičerikino kremo, ajdovi štruklji z lešnikovo kremo) v sodelovanju s Pekarno Pečjak. V septembru napovedujejo odprtje fizične delikatese Grashka Deli Ljubljana v prenovljenem Centru Rog. »Prav tako smo v koncu leta 2022 lansirali spletno trgovino s hlajenimi delikatesami.«

Več

Center za razvoj trajnostne družbe, z.o.o.

s projektom Naša Bauta, prvo trgovino brez plastične embalaže v Pomurju     

V tej regiji trgovine s takšnim konceptom še ni bilo in aprila 2021 so odprli prvo trgovino brez plastične embalaže v Pomurju. Pri Naši bauti lahko nakupujejo trajnostno naravnani kupci, saj jim nudijo lokalno pridelano hrano in izdelke, ki niso pakirani v plastično embalažo in izdelke v rinfuzi ter zero waste izdelke. »Izdelki so lokalni, ekološki in proizvedeni v skladu z etičnimi načeli. Trgovina deluje brez plastične embalaže, omogoča nakup lokalnih, ekoloških, kvalitetnih živil z lastno embalažo, oziroma embalažo, ki ne vsebuje plastike in se zato lažje reciklira, oziroma ponovno uporabi,« so nam zaupali.

Sodelujejo tudi v različnih projektih, kjer ljudi ozaveščajo in seznanjajo o pomemnosti trajnostnega načina življanja. Odkar so odprli trgovino, so sodelovali na različnih predavanjih in okroglih mizah, kjer so predstavljali svoj koncept trgovine ter tudi poslanstvo podjetja, ki želi v pomursko regijo vnesti spremembe in ljudi seznaniti s trajnostnim načinom življenja. »Naš cilj je postati osrednja institucija, ki nudi informacije o trajnostnem načinu življenja v pomurski regiji.«

Več

Inštitut za celulozo in papir

s projektom za ovrednotenje potenciala uporabe različnih invazivnih tujerodnih rastlin                                                                                    

Inštitut za celulozo in papir je v več kot 70 letih obstoja postal sodoben razvojno-raziskovalni center, ki svoje partnerje podpira s posredovanjem tržno zanimivih znanj in storitev za razvoj produktov iz naravnih vlaken in papirja. Inštitut deluje kot napredna in odprta organizacija, s fokusom na tri ključna področja: raziskave in razvoj, laboratorijska in polindustrijska testiranja in izobraževanje.

"Z neposrednim povezovanjem specialističnega znanja in industrijskih kompetenc svojim partnerjem omogočamo dostop do najnaprednejših znanj in celovitih, visokokakovostnih celostnih storitev za razvoj papirne in povezanih industrij," pojasnjujejo.

Z laboratoriji za mehanska, kemijska in biološka preskušanja ter pilotnim papirnim in premaznim strojem za industrijsko testiranje je še danes edini infrastrukturni center in registrirana raziskovalna inštitucija za papirništvo v širšem regionalnem prostoru.

Prepoznavni so kot kompetentna in uspešna organizacija, ki se s celostno oblikovanim naborom storitev agilno odziva na potrebe in priložnosti v regiji. Postaja pomemben partner v vrednostnih verigah krožnega gospodarstva za napredno izkoriščanje biomase in razvoj konkurenčnih produktov v celotnem krogotoku pridobivanja, uporabe in ponovne uporabe naravnih materialov.

"Invazivne tujerodne rastline, kot sta na primer japonski dresnik ali kanadska zlata rozga, v današnjem času obravnavamo kot eno največjih groženj biotski raznovrstnosti. Povzročajo okoljsko škodo in so eden od razlogov za upadanje biotske pestrosti. Največkrat se ustalijo na ruderalnih rastiščih, ob cestah, v mestih in na gradbiščih, najdemo pa jih tudi vzdolž rek in železnic. Večina raziskav o njih je usmerjena predvsem v njihovo odstranjevanje in preprečevanje širjenja."

Zaradi svoje kemijske sestave – celuloza, hemiceluloza, lignin, ekstraktivi in anorganske komponente, ki je podobna kemijski sestavi lesa, invazivne tujerodne rastline predstavljajo tudi primer neizkoriščene lignocelulozne biomase. Le-ta ima velik potencial za pridobivanje osnovnih gradnikov (ekstraktivi, celulozna vlakna in lignin) za izdelke z visoko dodano vrednostjo in možnostjo uporabe v različnih industrijah: papirni in papirno predelovalni industriji, farmaciji, kemijski industriji, tekstilni industriji, proizvodnji biokompozitov.

"Trenutno se večino invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst odstrani z uničenjem njihove biomase (sekanje, sežig biomase), čeprav bi bilo to biomaso možno koristno uporabiti kot vir surovin. Predstavljen projekt bo ovrednotil potencial uporabe različnih invazivnih tujerodnih rastlin, optimiziral postopke za njihovo predelavo v celulozno vlaknino, lignin in ekstraktive ter prikazal različne možnosti uporabe pridobljenih," še dodajajo.

Več

Optifarm

s projektom Optifarm Smart spletne tržnice, na kateri lahko naročite domačo pridelano hrano različnih lokalnih ponudnikov                                             

Podjetje Optifarm je specializirano na digitalizacijo kratkih prehrambenih verig, ki povezujejo vse ključne deležnike na trgu lokalne preskrbe: kupce, ponudnike izdelkov, ponudnike prevozov in druge. Z delovanjem podpirajo ponudnike lokalnih prehrambenih pridelkov in izdelkov in njihove znamke, lokalno pridelavo in strategijo "Od vil do vilic".

"Optifarm Smart je digitalna platforma za optimizacijo kratkih prehranskih verig, ki povezuje vse deležnike na tem trgu, in sicer združuje ponudbo kmetij, čebelarjev, vinarjev in drugih ponudnikov lokalnih izdelkov in pridelkov, nam pojasnijo v podjetju. Aplikacija Optifarm Smart kupcem na enostaven način omogoča pregled, izbiro, naročilo, plačilo in dostavo svežih lokalnih izdelkov s potrjenim izvorom. Cilj podjetja Optifarm je tudi osveščanje lokalnega prebivalstva o pomenu lokalne samooskrbe. Naročilo oddate preko mobilne aplikacije Optifarm Smart, ki je na voljo za pametne naprave z operacijskim sistemom IOS in Android, ali preko spletne tržnice."

Več

Virtua IT d.o.o.

s projektom JustCHARGE platforme                                                      

Projekt je svojo razvojno pot začel pod okriljem podjetja Virtua IT d.o.o. novembra 2021, avgusta 2022 pa so imeli že popolnoma delujočo storitev, ki jo že promovirajo in vzpostavljajo po vsej Sloveniji.

"JustCHARGE platforma deluje na področju e-mobilnosti, na katerem si prizadevamo pospešiti razvoj polnilne infrastrukture in prispevati k prehodu v brezogljično družbo," nam povedo.

Ker je pri prehodu na električna vozila eden izmed večjih problemov pomanjkanje polnilne infrastrukture, so se odločili prispevati svojo rešitev. "Veliko vlogo pri postavljanju polnilnih postaj imajo turistični in gostinski objekti, ki bodo v bodoče zagotavljali vsaj 25 odstotkov javnih polnilnih postaj. Lastniki teh objektov pa v tem primeru potrebujejo primerno spodbudo in podporo, predvsem pa rešitev, kjer jim lastništvo polnilne postaje ne bo predstavljalo stroška, temveč dodano vrednost njihovega posla in možnost pasivnega zaslužka."

Zato so razvili software, ki se namesti na polnilnico, na kateri spremlja porabo in uporabnikom izdaja račune za storitev polnjenja. Ker lastniki polnilnih postaj s tem nimajo nobenega stroška in dodatnega dela, temveč s tem tudi nekaj zaslužijo, so tako precej bolj motivirani za postavitev polnilne postaje pri svojem objektu.

"Naš namen je pomagati občinam in poslovnim subjektom vzpostaviti polnilno infrastrukturo, kar bo opazno prispevalo k nakupu e-vozil in prehodu v brezogljično družbo."

Več

maj, 2023