Kaj potrebuje banka, da kmetovalcem odobri financiranje

V nedavni raziskavi Evropske komisije in Evropske investicijske banke o finančnih potrebah kmetijskega sektorja fi-compass ima slovensko kmetijstvo (sektor pridelave in predelave hrane na kmetijah) za več kot milijardo evrov nezadovoljenih potreb po financiranju. Z boljšim dostopom do financiranja bi kmetije lahko izkoristile svoj razvojni potencial in postale konkurenčnejše. Razlogi za to finančno vrzel so različni, kmetovalce pa od tega, da bi za kredit zaprosili banko, med drugim odvrača dokumentacija, ki jo morajo predložiti banki, po izvedenih analizah in pogovorih s kmetovalci ugotavlja koordinator skupine specializiranih svetovalcev v podporo kmetovalcem v NLB Dejan Pristovnik.

Kakšno dokumentacijo s strani kmetij banka potrebuje

Dokumentacije ni težko pridobiti, v vseh primerih pa tudi ni tako obsežna. »Dokumentacijo, ki jo banka potrebuje za odobritev kredita, kmetovalci dobijo v kmetijsko svetovalnih pisarnah,« pojasnjuje Pristovnik. Svetuje, da se kmetovalci čim prej, že takrat, ko razmišljajo o novem projektu ali ko ugotovijo, da potrebujejo financiranje, oglasijo na prvem sestanku pri bančnem svetovalcu. Tam bodo dobili tudi strnjene informacije o tem, kakšno dokumentacijo bo banka potrebovala. Ta se razlikuje glede na ročnost kredita, vrsto in velikost kmetije, namen financiranja, pa tudi glede na dosedanje sodelovanje z banko.

• Za manjše kmetije, ki iščejo bolj kratkoročno financiranje, so dovolj podatki o samem kmetijskem gospodarstvu in poročilo o tržnih viških, s katerim se izkazuje dohodek kmetije.
• Večja kmetijska gospodarstva, ki so organizirana kot d.o.o., že sestavljajo poslovne izkaze, ki jih zanje najpogosteje pripravljajo računovodska podjetja. Te bilance predložijo banki, ko zaprosijo za financiranje.
• Pri dolgoročnem investicijskem kreditu sta potrebna še poslovni načrt oziroma ocena ekonomske upravičenosti investicije.
• Če se investicija sofinancira z nepovratnimi sredstvi, se banki predloži enaka dokumentacija kot v prijavi na razpis za ta sredstva. Banka ne zahteva nobene dodatne dokumentacije, včasih bo potrebovala le sklep, da je bila subvencija odobrena. Sklep je tudi podlaga za določanje ustreznih virov in rokov financiranja.
• Predložiti je treba še zavarovanja, pri čemer pa pri financiranju kmetij obstajajo nekatere posebnosti. Banka jih obravnava individualno, od primera do primera glede na posebnosti poslovanja kmetije, na splošno pa se dolgoročni krediti najpogosteje zavarujejo s kmetijo kot celoto, kratkoročna financiranja pa so velikokrat tudi brez zavarovanj, saj dolgoletna praksa kaže, da so kmetovalci dobri plačniki.
• Za stranke, ki že poslujejo z NLB, banka za hitre kredite in hitre limite na poslovnih računih pogosto ne zahteva nobene dodatne dokumentacije (razen vloge za odobritev in osnovne predstavitve namena financiranja) in zavarovanja. Dovolj je, da se kmetija v okviru rednega poslovanja predstavi, da se vsako leto lahko obnovijo bonitete, na podlagi katerih se lahko odobrijo določeni zneski kratkoročnih kreditov brez dokumentacije.

Za odobritev financiranja je obvezno poslovanje s poslovnim računom pri NLB, saj se odplačilo vseh kreditov lahko izvaja le v obliki odtegljajev s poslovnega računa.

Individualna obravnava

Banka dokumentacijo potrebuje, da lahko oceni kreditno sposobnost kreditojemalca, pa tudi za to, da lahko svetuje optimalen način financiranja. Pristovnik ob tem opozarja, da banka kmetije obravnava individualno. Vsaka kmetija je drugačna, njihovo kreditno sposobnost je težko oceniti po standardnih postopkih, ki se uporabljajo za podjetja. Manjše kmetije na primer nimajo bilanc, večje kmetije, ki so organizirane kot d.o.o., pa bilance imajo, vendar te ne morejo biti edina podlaga za oceno kreditne sposobnosti. »Bilance kmetij so posebne in v banki pogosto iščemo dodatne informacije o ozadjih posameznih postavk pri kmetovalcih, še pogosteje pa pri računovodskih podjetjih, ki so zanje sestavljala bilance. V praksi se lahko zgodi, da v določenih postavkah bilanca kmetije izkazuje visoko stopnjo tveganosti, vendar je to tveganje ob smiselnih argumentih za te postavke za banko lahko še vedno sprejemljivo. Če znamo pridobiti te argumente, se banka še vedno odloči, da odobri financiranje,« pojasni Pristovnik.

Kot še pove, banka vsaj ob prvem financiranju kmetije vedno pridobi tudi vse druge mehke podatke o kmetiji, ki jih vključuje v procese odločanja, vendar za to kmetovalcem ni treba v bančno poslovalnico. »V NLB imamo v zadnjih letih prakso, da obiščemo kmetijo in v pogovoru s kmetovalcem skupaj poiščemo odgovore. Zavedamo se, da so kmetovalci vpeti v svoje procese dela in nimajo veliko časa za vsa naša vprašanja. Če ne gre drugače, jih moramo znati poiskati tudi sami,« doda Pristovnik.

Pomembno je, da banka razume delo kmetij

»Zato je zelo pomembno, da v banki razumemo delo kmetij, da razumemo njihove bilance in znamo pravilno argumentirati dokumentacijo, ki jo dobimo. Banke in kmetovalci včasih res težko razumemo drug drugega, kar je razumljivo. Bančniki smo strokovnjaki na svojem področju, kmetovalci na svojem. Prav zato, da bi še bolje spoznali njihovo delo in kmetovalcem olajšali poslovanje z banko, smo oblikovali posebno ekipo strokovnjakov,« Pristovnik predstavi ekipo specializiranih svetovalcev za podporo kmetovalcem, ki jo vodi.

Ker razumejo bančno in kmetijsko poslovanje, so lahko tudi most med kmetijami in bančnimi službami za oceno tveganj, ki sprejemajo odločitve o financiranju. »Kreditno sposobnost kmetovalcev zagovarjamo mi. Te odgovornosti, ki jo imamo kot pripravljavci predlogov za odločanje o financiranju, se zelo dobro zavedamo,« pove Pristovnik in poudari: »Pri tem smo mi v enaki vlogi kot kmet, ki zaprosi za financiranje. Zato je sodelovanje med nami in kmetom tako pomembno. Da se začnemo skupaj pripravljati na financiranje že takrat, ko se projekt začne.«

Svetujejo pri ročnosti in obliki financiranja

Bančni svetovalci se skupaj s kmetovalcem najprej pogovorijo ter poiščejo ustrezne vire financiranja glede na namen in za to potrebno dokumentacijo. »Tu je vloga banke in svetovalcev zelo pomembna. Da znamo kmetovalcu pravilno svetovati ročnost in obliko financiranja glede na namen,« poudari Pristovnik. Kmetijam so na voljo vse oblike financiranja, od limitov na poslovnem računu, kratkoročnih kreditov z enkratnim plačilom ali z mesečnim anuitetnim vračilom banke, do dolgoročnih kreditov za investicije. Treba pa je izbrati finančno rešitev, ki je za posamezno kmetijo najprimernejša.

»Poglejmo primer vzreje piščancev. Če kmetovalec pričakuje, da bo jato piščancev vzredil v obdobju od enega do največ dveh mesecev in ima kupca, ki mu je postavil rok plačila 90 dni, je smiselno, da se pogovarjamo o financiranju za pet mesecev oziroma še dodatnih deset dni, da se hlev pripravi za naslednji cikel, in ne le za dva meseca. Likviden namreč postane, ko denar pride na račun, in ne, ko nastane terjatev do kupca,« pojasni Pristovnik ter doda, da mora svetovalec upoštevati vse prihodke, stroške in njihove ročnosti, da bo znal pravilno ovrednotiti celotno finančno konstrukcijo projekta.

Dober svetovalec ne gleda le posameznega projekta, ampak na kmetijo kot celoto, še poudari. »Ne gledamo posameznih dreves, ampak gozd. Pogledamo, kje vse se ustvarjajo prihodki kmetije, ali ključni dohodek prihaja iz ene dejavnosti ali več in ali so še kje priložnosti.«

Kmetovalci danes pričakujejo tudi hiter odziv banke

Ključ dobrega sodelovanja je v partnerskem odnosu med banko in kmetijo. »Tudi, če danes še ne potrebujete financiranja, se lahko oglasite na brezplačen posvet s specializiranim svetovalcem za podporo kmetovalcem in ugotovite, kako vam banka lahko pomaga. V NLB je dobrodošel vsak kmetovalec. Želimo podpreti dobre projekte na kmetijah, enako kot dobre projekte podjetij in fizičnih oseb. Predvsem se usmerjamo v podporo mladim prevzemnikom kmetij, podporo investicijam v digitalizacijo kmetije in v razvoj trajnostnega kmetijstva.«

»Želimo si, da kmetovalci pridejo v banko, še preden začnejo načrtovati nove projekte. Morda skupaj ugotovimo, da vseeno ni potrebno toliko dokumentacije. Z rednimi letnimi pregledi, ko se kmetija predstavi z vsemi dohodki, sredstvi, na podlagi katerih ovrednotimo njeno boniteto, jo po več letih sodelovanja lahko dobro spoznamo. Če to vemo, je med letom lažje hitro odreagirati in lahko odobrimo hitre kredite in limite do določenih zneskov brez dodatne dokumentacije in zavarovanj. Kmetovalci naj danes od banke ne pričakujejo le manj dokumentacije, ampak tudi hitrost, agilnost, in to dolgoročnim strankam lahko ponudimo,« zaključi Pristovnik.