O banki

Družbena vloga

Novinarsko središče

Za vlagatelje

Hitre povezave

NLB Spletna mesta

Galerija Avla

Pomenske povezave slikarskih fragmentov Umetniške zbirke NLB

Ob zadnji razstavi v letu 2002 predstavljamo prvi del kompleksnega kataloga Umetniške zbirke Nove Ljubljanske banke, v katerem je dokumentiran njen slikarski del, natančneje povedano, vsa odkupljena dela od ustanovitve zbirke. V katalogu so predstavljene tudi slikarske umetnine, ki smo jih vanjo pritegnili iz likovnega fonda NLB, torej smo jih izbrali izmed del, ki jih je banka s svojimi podružnicami v preteklih desetletjih odkupovala za likovno opremo svojih poslovnih prostorov. Ta izbor kaže, da je takrat prihajalo na bančne stene več pomembnih in kakovostnih umetnin, ki vsekakor zgovorno izpopolnjujejo pozneje zastavljeni vsebinski program Umetniške zbirke NLB, zamišljen kot celovit  pregled slovenske likovne umetnosti dvajsetega stoletja, seveda ob spremljanju sprotne umetniške produkcije.

Dela


Janez Bernik, Zapis II, 1965

Janez Bernik, Zapis 97, 1965

Andrej Jemec, Slika VIII, 1970

Andrej Jemec, Prostor, barva, igra, 1968

Kiar Meško, Prijateljeve želje, 1965

Kiar Meško, Židovska nevesta, 1966

Gustav Gnamuš, Brez naslova, 1997/1998

Metka Krašovec, Prisotnost XI (Laguna), 1989

Lojze Logar, Intermezzoik, 1996

Herman Gvardjančič, Krajina, 1976

Jože Ciuha, Pieta, 1969
Tokrat, na šesti razstavi Umetniške zbirke NLB,  si bomo iz te skupine gradiva lahko ogledali slikarska dela Jožeta Ciuhe, Janeza Bernika, Andreja Jemca in Kiara Meška. Vsa so iz obdobja šestdesetih let in lahko zatrdimo, da gre za  umetnine iz ožjega izbora, ki so te ustvarjalce že takrat postavile v središče avtentične slikarske ustvarjalnosti na Slovenskem. Dela drugih umetnikov na razstavi so novejši odkupi, kar pomeni, da smo se lahko ravnali po omenjenih programskih ciljih. Tako smo z deli Metke Krašovec, Gustava Gnamuša, Hermana Gvardjančiča in Lojzeta Logarja za zbirko pridobili ustvarjalno prepričljive označevalce časa, v katerem so nastala. Gvardjančičevo platno je bilo leta 1976 razstavljeno na beneškem bienalu kot izraz zaupanja jugoslovanskih  umetnikov v še zmerom prvinsko izpovednost in sporočilnost slike, platna drugih umetnikov so iz devetdesetih let in so zgovorni, avtorsko prepričljivi in prepoznavni pričevalci o vitalnosti slikane podobe znotraj vizualno mnogoobrazne  pojavnosti medijsko in tehnološko razpršenih novodobnih umetniških praks.

Stane Bernik


Nazaj