Prihodnost pripada tistim, ki poslujemo na trajnosten način 

Blaž Brodnjak, predsednik uprave banke, je prepričan, da se odgovornost za to ne začne pri podjetjih, temveč pri posameznikih. »Dokler ne spremenimo naših navad, ne moremo govoriti o spremembi. Potrebujemo fokus, jasno vizijo ter jasno opredeljene prioritete, vsak pa mora začeti pri sebi ter upoštevati trajnostna načela v vsakodnevnem življenju«, je še dodal Blaž Brodnjak.

Usmerjenost na prihodnost

Dr. Vasja Rant, izredni profesor na Katedri za denar in finance Ekonomske fakultete v Ljubljani, verjame, da je usmeritev na trajnostni razvoj hkrati usmeritev na prihodnost. Trajnostno financiranje poleg standardnih načel skrbnega pregleda finančnega stanja upošteva širše družbene in okoljske vplive določene poslovne dejavnosti. Trajnostno financiranje je namenjeno trajnostnim in okolju prijaznim naložbam. »To pomeni zeleno in digitalno preobrazbo, prvo večjo preobrazbo gospodarstva po zadnji industrijski revoluciji. Podjetja se zaradi omenjenega prehoda soočajo tako s priložnostmi kot tudi izzivi. Proces bo zagotovo dinamičen, zahteval bo znatne spremembe tako v tehnologiji kot tudi v verigah vrednosti¹. Banke bodo v tem procesu partnerji podjetjem, saj lahko uspevajo le, kadar je njihovo poslovanje uspešno. Financiranje pa bodo banke lahko zagotovile le na podlagi ustreznih informacij, po tem, ko bodo opravile skrbni pregled celotnih učinkov posameznega podjetja na okolje in družbo kot tudi učinkov trajnostnih tveganj na podjetje.«

Osrednji steber trajnostnega financiranja je taksonomija

Skupno podlago trajnostnega financiranja znotraj EU predstavlja taksonomija – sistem klasifikacije okoljsko trajnostnih gospodarskih dejavnosti, ki opredeljuje, kdaj so posamezne dejavnosti okoljsko trajnostne in kdaj ne. Druga dva stebra EU za trajnostno financiranje sestavljajo pravila o razkritju informacij o trajnostnem poslovanju ter orodja za trajnostno poslovanje.

Glede na taksonomijo so okoljsko trajnostne dejavnosti tiste, ki znatno prispevajo k izpolnitvi vsaj enega izmed šestih okoljsko trajnostnih ciljev, določenih z uredbo². Nefinančna podjetja, zavezana k izpolnitvi Direktive o korporativnem trajnostnem poročanju, bodo morala poročati o izpolnjevanju omenjenih pravil pri vsaj treh ključnih kazalnikih uspeha (promet, dolgoročne naložbe in stroški poslovanja). Za finančne družbe, vključno z bankami, pa bodo pripravljeni posebni kazalniki uspeha v povezavi s klasifikacijskimi merili.

Osnovna raba taksonomije je preverjanje skladnosti obstoječega poslovanja podjetja s klasifikacijskimi merili, napredna raba taksonomije pa predvideva sodelovanje podjetja z banko pri prehodu na zeleno poslovanje. Primer takšne napredne uporabe lahko vključuje:

• ugotavljanje stopnje neskladnosti poslovanja družbe glede na taksonomska merila,
• pripravo strategije in postavitev merljivih ciljev za doseganje skladnosti,
• pridobivanje zelenega financiranja za izvedbo strategije v dogovoru z banko.

Na ta način lahko taksonomija prinese trojno korist: ne le podjetju samemu s povečanjem njegove konkurenčnosti, temveč tudi banki s povečanjem dolgoročne vzdržnosti njenega portfelja kot tudi vladi s podpiranjem ciljev prehoda na zeleno gospodarstvo na nivoju države.

Prehod na zeleno kot priložnost

Za zaključek je Rant povzel, da je usmeritev na trajnostno poslovanje in klimatsko nevtralnost neizbežna, saj predstavlja dolgoročni odgovor na trenutno energetsko krizo. »Plan B ne obstaja, saj tudi planet B ne obstaja,« je poudaril. EU je pripravila regulativni okvir za trajnostno financiranje kot sestavni del širše strategije znotraj Evropskega zelenega dogovora.

Kot že omenjeno, osrednji steber trajnostnega financiranja v EU predstavlja taksonomija, ki opredeljuje okoljsko trajnostne gospodarske dejavnosti. Trenutno mikro, majhna in srednje velika podjetja še niso zavezana k poročanju o izpolnjevanju zahtev, vendar pa lahko imajo določene koristi, če pri sodelovanju z banko upoštevajo omenjena pravila. Glavne koristi pri tem so izboljšan konkurenčni položaj, lažji dostop do financiranja in pravočasno upravljanje fizičnih, prehodnih in regulativnih tveganj. NLB taksonomijo oziroma klasifikacijski sistem upošteva. »Pri spremljanju podjetja nas zanima, kako trajnosten je njihov poslovni model. To je zelo pomembno vprašanje za vsako podjetje,« pravi Matjaž Rupnik, direktor Vrednotenja in kontrole pri NLB.

»Prizadevamo si za vzpostavitev bolj trajnostnega portfelja,« pojasni Andrej Meža, direktor Poslovanja z malimi in srednjimi podjetji, »saj menimo, da so prav na tem področju učinki lahko največji. Preverjamo celotno regijo, za nas je namreč to tudi naložba, ki dolgoročno gledano prinaša boljšo oziroma kvalitetnejšo prihodnost.Tega smo se lotili pred ostalimi bankami, imamo tuje lastnike, med njimi je tudi Evropska banka za obnovo in razvoj, imamo pa tudi določene standarde. Če imate trajnostno usmerjene investitorje, vas bodo pri tem podprli – prehod na zeleno poslovanje predstavlja za vse nas izjemno priložnost.«