Želite nastaviti vstopno stran za Podjetja kot privzeto vstopno stran?

Prostor, ki podjetnikom prinaša povečanje prihodkov

Ideja o delu izven pisarne se vse bolj širi. V mislih nimamo dela sredi lokala niti dela od doma, kjer se dnevna soba spremeni v pisarno. Govorimo o delu v posebnih prostorih, ki si jih delimo z drugimi podjetniki in zaposlenimi. O coworkingu, ki poleg delovnih površin nudi še prostor za socializacijo, deljenje znanj in izkušenj.


Prvi coworking prostor je svoja vrata odprl pred desetimi leti v San Franciscu. The Hat Factory se omenja kot prvi pravi coworking prostor, čeprav je do podobnih pobud prišlo že prej. Iz ZDA, kjer jih najdemo največ, se je trend nato razširil v vse kotičke sveta. Tudi v Slovenijo!

V Ljubljani eden najboljših evropskih coworking prostorov

Slovenija je coworking, ki smo ga prevedli v so-delo, prevzela leta 2012. Z njim sta začela Luka Piškorič in Eva Perčič, ustanovitelja iniciative Slovenia Coworking. Sta tudi pobudnika kreativnega centra Poligon, našega največjega in tudi enega najboljših tovrstnih prostorov v Evropi (prejel je nagrado Central European Startup Awards). 

V Sloveniji je po oceni Piškoriča sedem tovrstnih prostorov, nekaj pa je takšnih, ki se deklarirajo za coworking prostore, a to niso, saj delujejo po t. i. share desk principu. Podatka o številu domačih coworkerjev nima, ima pa že samo Kreativni center Poligon več kot 100 coworkerjev.

Slovenci se za delo v teh prostorih odločajo, ker potrebujejo ustvarjalno delovno okolje in zamejitev zasebnega ter profesionalnega življenja, pa tudi zaradi skupnosti so-delavcev, s katerimi si lahko delijo znanje in ideje,« pojasnjuje Luka Piškorič. 

Povprečno število coworkerjev na coworking prostor se je v zadnjih dveh letih povečalo za dvakrat in danes šteje 76 članov. Večina, kar osem od desetih coworkerjev, je mlajših od 40 let. Na dvig števila niso vplivali le večja prepoznavnost trenda, gospodarska kriza in večje število samozaposlenih, ampak tudi spoznanje, da so ti prostori »zibelka novih idej«. In to so prepoznali številni.

Znotraj coworking prostorov najdemo posameznike z različnimi znanji in poklici, ki delajo samostojno ali pa so del nekega podjetja.

Najeti prostore ali biti del coworking skupnosti?

Pomemben izziv podjetnikov in samozaposlenih je: kje delati? Marsikdo prebrska spletne strani nepremičninskih agencij in išče rešitev v najemu prostorov, a je to običajno predrago. Coworking prostori so cenovno dostopnejši. V Poligonu stane mesečni najem delovnega prostora 95 evrov, v najstarejšem coworking prostoru, Kreativni coni Šiška, pa 100 evrov. 

Coworkingi kot knjižnice

Po najnovejših podatkih raziskave The Global Coworking Survey je na svetu okoli 7.800 prostorov, že čez dve leti jih bo okoli 12 tisoč. Ti po mnenju Piškoriča postajajo pomemben del infrastrukture mest in tudi manjših krajev. Njihovo vlogo primerja s časom, ko so svoja vrata odpirale knjižnice, različni mladinski in kulturni centri ter drugi javni prostori. Prepričan je, da bo njihovo število naraščalo tudi v prihodnje, pričakujemo pa lahko, da bodo po principu souporabe nastajale tudi različne delavnice, v katerih bodo uporabniki souporabljali različna orodja in stroje. V Ljubljani tako na primer že deluje so-delovni šiviljski prostor – Anselma. 

Lokalne podjetniške iniciative

Coworking prostori običajno zrastejo v praznih prostorih podjetij. Razlogi lastnikov za oddajo so različni, večini pa je skupno, da želijo prostore ohraniti žive in s coworkingi spodbujati ter vračati dobro lokalnim podjetniškim iniciativam. Podobno je pred časom storila tudi banka po zaprtju nekaj lokalnih poslovalnic. Prostore je dala v brezplačni najem, v njih pa je ob podpori banke vzklila coworking dejavnost.

V prazne poslovalnice so se vselili Štajerski tehnološki park Maribor, ljubljanski Javni zavod Cene Štupar – DPlac, ki se je v vmesnem času preselil na drugo lokacijo, in murskosoboški Aurora Coworking, katerega ustanovitelj je Jose Antonio Morales. Slednji je prejel priznanje Central European Startup Awards za enega najboljših coworking prostorov v Evropi. Banka je oddala prostore bivših poslovalnic tudi drugje v Murski Soboti in Gornji Radgoni, v pripravi pa je že tretji razpis.

Kje voditi sestanke?

Podjetnik, ki dela doma, se znajde v neugodni situaciji, ko želi (potencialno) stranko povabiti na sestanek. Naj jo povabi v dnevno sobo, kjer dela? Stranka ga ne bo videla kot resnega partnerja.

Vzporedno so tako začeli rasti comeeting prostori, ki jih poznamo tudi v Sloveniji. 

Eden večjih je v ljubljanskem Centru inovativnega podjetništva (CIP), ki poleg brezplačnega prostora za sestanke, delavnice in srečanja ponuja vse, kar podjetniki in samozaposleni potrebujejo za odprtje podjetja.

V CIP-u se izvajajo tudi različna izobraževanja v okviru partnerskih dogodkov in podjetniških delavnic ter svetovanja. Na enem mestu obiskovalec lahko opravi še bančne storitve. Vabimo vas, da nas obiščete!


julij, 2016

Za WEB Ona On

Poslovni Start

Za podjetnike začetnike za samo 1 evro na mesec.

spletna cip 1920x468pxl

Center inovativnega podjetništva

Se radi dodatno izobražujete in vas zanimajo nova podjetniška znanja? Ne spreglejte koledarja aktualnih dogodkov. Vabljeni, da se nam pridružite!

Ne zamudite dobrega poslovnega nasveta

Pridružite se več kot 24.000, ki redno dobivajo najbolj sveže nasvete za dobre poslovne finančne odločitve.


Prijavi se