Ralph Schraivogel, oblikovalska razstava

Ralph Schraivogel se je rodil leta 1960 v Luzernu. V obdobju od leta 1977 do leta 1982 se je šolal na Šoli za oblikovanje v Zürichu. Po končanem študiju leta 1982 je v Zürichu odprl svoj studio grafičnega oblikovanja. V obdobju med letoma 1983 in 2006 je delal za kinotečno-raziskovalno ustanovo Filmpodium v Zürichu, od leta 1984 pa pogosto sodeluje tudi z Muzejem oblikovanja. Med letoma 1986 in 1989 je oblikoval plakate in kataloge za Muzej lepih umetnosti v Zürichu. Leta 1991 je oblikoval celostno podobo za gledališče Theater am Neumarkt. Sodeloval je pri številnih kulturnih dogodkih in festivalih, kot so Jazz Festival Zürich, Scaffhšuser Jazz Festival, Literature Days v Solothurnu in African Film Festival v Zürichu. Med letoma 1992 in 2001 je poučeval na šoli za oblikovanje v Zürichu. Od leta 2000 do leta 2001 je bil gostujoči profesor na Universitšt der Künste (UdK) v Berlinu. Od leta 2005 poučuje na šoli za oblikovanje v Luzernu. Njegovi plakati so del različnih stalnih zbirk, med katere sodi tudi MoMA v New Yorku. Od leta 1995 je član mednarodne grafične zveze Alliance Graphique Internationale (AGI).

Oblikovalec. Izdelovalec plakatov. Izzivalec Woodyja Allena. 

Ralph Schraivogel v Zürichu daje življenje in globino površinam, kjer te fizično ne morejo obstajati.

Zakaj je delo Ralpha Schraivogla všečno? Wolfgang Weingart, švicarski grafični oblikovalec, pravi: "Kot prvo se oba rada v nenavadnih švicarskih delavskih restavracijah dolge ure pogovarjava o vsem mogočem. Kot drugo ima rad dobro vino, tako kot jaz. In nenazadnje, oba sva ustvarila izjemne plakate - on v Zürichu in jaz pred 25 leti v Baslu."

Redko slišimo, da bi priznani oblikovalec svojega mlajšega kolega pohvalil s tako izjemnimi besedami. Vendar je Weingartov idiosinkratični povzetek 48-letnega oblikovalca plakatov Ralpha Schraivogla na mestu. Konec koncev je Schraivogel človek, ki je ponosen na to, da deluje izven kakršnega koli gibanja, brez vpliva katerega koli sloga ali obdobja.

Pa vendar, če Schraivogel po svoji poti hodi sam, to ne pomeni, da pri tem ni opažen. Tako njegovi starejši kot mlajši sodobniki ga imajo za enega najbolj vplivnih švicarskih oblikovalcev, za umetnika, čigar opus plakatov (okvirno dva na leto v zadnjih dveh desetletjih) razkriva nemirno, neumorno domišljijo. Njegove plakate bolj kot vse drugo vodijo estetska in filozofska zanimanja. In Weingart jih (kot mnogi Schraivoglovi kolegi) ne more ali noče klasificirati.

Po diplomi na Šoli za oblikovanje v Zürichu leta 1982 je začel oblikovati logotipe, plakate, ki so še vedno njegova velika ljubezen, in druge oblikovalske projekte za züriške kulturne ustanove. Kot oblikovalec je 
skozi svojo celotno kariero sodeloval z Muzejem oblikovanja in kinotečno-raziskovalno ustanovo Filmpodium. Muzej oblikovanja je leta 2003 objavil prvo Schraivoglovo monografijo, njegovo delo pa redno razstavlja.

Schraivoglovo delo je postalo bolj neposredno po letu 2000, ko je začel uporabljati računalnik. Njegove modernistične tendence so razvidne iz plakatov za filmske retrospektive Woodyja Allena (1998) in Paula Newmana (2001) v kinoteki Filmpodium.

Ker je Schraivogel gledal vse Allenove filme - in se odločil, da so praktično vsi enaki -, je opazil, da se je režiserjev filmski obraz v tridesetih letih komaj kaj postaral. Na to se je pretkano odzval tako, da je zasnoval plakat z več posnetki Allena, kot je bil videti skozi leta, pri tem pa so bile fotografije in tipografija razporejene v obliki zemljevida Broadwaya in trga Times Square. Plakat je bil komentar dejstva, da Allen dejansko v vsakem filmu igra različico samega sebe.

Ko je Schraivogel tri leta kasneje oblikoval plakat za Paula Newmana, je bil bolj spoštljiv. Pozornost opazovalca najprej pritegne jasna, skoraj vizualna simetrija imena NEWMAN. črke vsebujejo Newmanov žareč obraz v treh osnovnih barvah, spremenjen na način, ki slogovno spominja na Paula Randa. Prostor med monolitnimi črkami, ki se zato nepričakovano vzpostavi, okrepi tako Newmanov položaj filmske legende kot tudi moč postavitve - brez uporabe razdrobljenega pripovednega pristopa, ki ga je Schraivogel uporabil pri Woodyju Allenu.

Plakat je medij z izjemnim sporočilom, kar oblikovalcem zagotavlja svobodo, da razvijejo svoj osebni izraz. "Plakati so grafični medij, ki je najbližje slikanju," pravi Schraivogel, "so kot posamezne podobe, hkrati preprosti in kompleksni. Pri tem ne morete goljufati - vsak element mora učinkovati na svojem mestu." Nato skoraj nostalgično dodaja: "Kot oblikovalec ne smem dolgočasiti ljudi. Oblikovati moram presenetljivo sliko, kot ognjemet. Prijetno je opazovati, kako se ljudje odzivajo na ognjemet. Tako preprosto."

Dan Nadel
ustanovitelj studia Monday Morning