Akreditiv vedno bolj v uporabi tudi doma

Glavni tveganji sta, tudi v domačem plačilnem prometu, plačilno tveganje za prodajalca in izvedbeno tveganje za kupca. Prodajalčevo plačilno tveganje obsega poleg same izvedbe plačila tudi pravočasnost plačila.

Na drugi strani pa kupec prevzema tveganja, povezana z izpolnitvijo pogodbenih obveznosti, kot so kakovost, količina blaga ter pravočasnost.

Podjetja in fizične osebe v domačem plačilnem prometu se torej soočajo z enakimi tveganji kot v mednarodnem poslovanju, enako jih je mogoče tudi obvladovati. Manjše so samo kulturne razlike, krajše razdalje znotraj države pa omogočajo osebno poznavanje poslovnih partnerjev, kar olajša marsikatero poslovno odločitev.

V domačem plačilnem prometu odpadejo tudi valutna tveganja in posledično potrebna zavarovanja proti nihanjem tečajev.

Bančna garancija razširjena predvsem pri javnem naročanju

"Na podlagi poznavanja poslovnega partnerja se le-ti lažje odločajo, ali je potrebno zavarovanje in kakšno naj bo," pravita specialistki trgovinskega bančništva iz sektorja za dokumentarno poslovanje NLB Tanja Cimperman Lenasi in Erika Ločičnik Strle.

Vsi instrumenti zavarovanja, ki jih lahko uporabimo v mednarodnem poslovanju, se povsem enako uporabljajo tudi doma: akreditiv, bančna garancija, bančna plačilna obveza (BPO). BPO ima po ocenah sogovornic velik potencial, vendar je trenutno na domačem trgu uporaba tega instrumenta omejena, saj je NLB edina banka, ki to storitev ponuja. Bančna garancija in dokumentarni akreditiv, ki je hkrati tudi plačilni instrument, sta priporočljiva izbira tako za zavarovanje tveganj kot tudi za financiranje.

Pri akreditivu se banka po naročilu kupca nepreklicno zaveže, da bo v določenem roku plačala upravičencu vrednost dokumentov, če upravičenec predloži dokumente, skladne s pogoji in roki akreditiva.

Z garancijo pa se garant nepreklicno zaveže upravičencu, da bo na njegov prvi pisni poziv plačal vsak znesek, vendar le do maksimalne višine zneska garancije, če naročnik garancije ne izpolni svojih pogodbenih obveznosti in v kolikor zahteva za plačilo ustreza pogojem za unovčenje, navedenim v posamezni garanciji. 

"Dokumentarni akreditiv se v domačem poslovanju vedno pogosteje uporablja; tudi za mikro podjetja. Izkušnje so zelo dobre," pravi specialistka za akreditive Ločičnik Strletova. Poudarja, da podatki, da je akreditiv drag, ne držijo. Minimalna cena nakupnega akreditiva v domačem plačilnem prometu je 110 evrov, prodajnega pa 90 evrov. Če sta oba poslovna partnerja komitenta NLB, so stroški še nižji.

"Bančna garancija je v domačem poslovanju razširjena predvsem v sistemu javnega naročanja, manj v zasebnemsektorju," opaža specialistka za garancije Tanja Cimperman Lenasi.

"Pri javnih naročilih so teksti zahtevanih garancij s strani razpisnikov običajno predpisani. Banke smo tako primorane izdati garancijo v vsebini, ki z vidika stroke ni vedno najboljša. Ker bi kakršnokoli spreminjanje teksta lahko vodilo v izključitev ponudnika iz razpisa, se tako vsebine predpisanih tekstov, vsaj v primeru garancije za resnost ponudbe, moramo držati, malo več maneverskega prostora imamo pri ostalih vrstah garancij, se pravi po tem, ko je ponudnik že izbran kot najboljši," razlaga sogovornica.

Dodaja tudi, da se je na garancijskem področju v zadnjih dveh letih veliko premaknilo, predvsem z razširitvijo uporabe tekstov garancij v obliki, kot jo priporočajo Enotna pravila za garancije na poziv (EPGP), revizija iz leta 2010, izdana pri MTZ pod št. 758.

"Jasno oblikovan tekst garancije, ki ne dopušča dvoumnih in napačnih razlag, je namreč ključni element uspešne poslovne prakse tako v domačem kot v mednarodnem poslovanju," še poudarja Cimperman Lenasijeva. Ker slovenska zakonodaja področje garancijskega poslovanja slabo pokriva in je tako sodne prakse s tega področja zelo malo, priporoča vsem poslovnim subjektom, da se z navedenimi pravili seznanijo in od svojih partnerjev zahtevajo garancije v skladu z navedenimi pravili. Pri oblikovanju in pregledovanju tekstov garancij pa seveda lahko svetujejo tudi v banki.

Akreditiv v praksi

Vprašanje: Če se lastnik malega proizvodnega podjetja dnevno sooča z zamudami plačil svojih kupcev, mu to zelo otežuje načrtovanje denarnega toka in posledično financiranje poslovanja. Za avans se lahko dogovori le z redkimi kupci. Kaj mu svetuje bančna strokovnjakinja?

Odgovor: "Načrtovanje denarnega toka bo bistveno lažje, če se bo s svojimi kupci dogovoril za plačilo z dokumentarnim akreditivom. Kljub odloženemu roku plačila banka namreč plača točno na določen rok in načrtovanje denarnega toka je enostavno. Hkrati mu dokumentarni akreditiv omogoča financiranje nakupa surovin njegovim dobaviteljem. Ena od možnosti je odstop priliva. Odkup pričakovanega priliva po akreditivu se izvrši brez regresa in je tudi cenovno ugodnejši od odkupa nezavarovane terjatve," razlaga Ločičnik Strletova. Kot alternativo navaja možnost, da lastnik podjetja od kupca v svojo korist zahteva bančno garancijo za pravočasno plačilo blaga/storitev.

Bančna garancija v praksi

Vprašanje: V prvem primeru je naš partner kot "glavni izvajalec" sklenil pogodbo z investitorjem, mi pa pri projektu nastopamo kot podizvajalec. Z glavnim izvajalcem smo sklenili podizvajalsko pogodbo, medtem ko z investitorjem nimamo poslovnega odnosa (nismo v pogodbenem odnosu z njim). Dela so zaključena, zdaj pa investitor od nas zahteva, da garancijo za odpravo napak namesto glavnega izvajalca za dela, ki smo jih izvajali mi, predložimo neposredno v korist investitorja in ne v korist glavnega izvajalca. Je to sploh izvedljivo?

Odgovor: "Navedena zahteva se v zadnjem času v domačem poslovanju pogosto pojavlja. Možno jo je izpeljati, vendar le, če investitor vstopi v pogodbeno razmerje, sklenjeno med glavnim izvajalcem in vami. V praksi to pomeni sklenitev tripartitnega Aneksa k podizvajalski pogodbi, s katerim investitor potrdi, da je seznanjen z vašimi pogodbenimi obveznostmi, in v katerem se navede, da morate garancijo za odpravo napak namesto glavnemu izvajalcu izdati v korist investitorja. Če do sklenitve takšnega aneksa ne pride, investitor v primeru unovčenja garancije ne more izjaviti, da vi niste izpolnili svojih pogodbenih obveznosti iz podizvajalske pogodbe, saj ni pogodbena stranka podizvajalske pogodbe," razloži Cimperman Lenasijeva.

Vprašanje: Od partnerja smo prejeli garancijo v obliki pisma (dopisa), izdanega s strani njegove banke. Kako naj preverimo, da ne razpolagamo s ponarejenim dokumentom?

Odgovor: V takšnem primeru Cimperman Lenasijeva svetuje, da banki posredujemo original garancije in za nas bodo opravili notifikacijo garancije. "Z notifikacijo garancije pri banki garantu prek medbančnega sistema SWIFT preverimo podpisnike na garanciji ter verodostojnost izdanega dokumenta. Hkrati strokovno pregledamo tekst garancije ter opozorimo na morebitne nevarnosti, ki izhajajo iz samega teksta garancije," pojasni sogovornica. V izogib dvomom razpolaganja s ponarejenim dokumentom priporoča, da v bodoče od partnerja zahtevamo, da njegova banka garancijo izda po SWIFT-u prek naše poslovne banke.

september, 2014