Kaj je blockchain?

»Tehnologija veriženja blokov« je eden najbolj vročih izrazov zadnjih mesecev. Kaj je resnica in kaj so ugibanja v zgodbi, ki jo nekateri razumejo kot skok v prihodnost, drugi pa laično enačijo kar s priložnostjo za povečanje premoženja »čez noč«? Posvetimo se temi, v kateri se kaže potencial za hiter tehnološki razvoj, hkrati pa se v njej skriva vrsta nejasnosti in potencialno tudi zelo nevarnih špekulacij.


V luči naraščajočega zanimanja za blockchain in kriptovalute (o teh nekoliko več v nadaljevanju) se je smiselno nekoliko podrobneje seznaniti s tehnologijo.

Blockchain v osnovi pomeni smiselno zloženo zaporedje podatkov o določeni transakciji. Imenujemo jih podatkovni bloki, so kriptografsko zaščiteni in medsebojno povezani v verige.

Z verigami se prenašajo raznovrstne informacije o posameznih transakcijah, posebnost pa je, da uporabniki lahko spreminjajo le tiste zapise oz. dele verige, ki jih imajo v lasti. Ustvarjene podatkovne baze za svoje delovanje ne potrebuje osrednjega upravljavca, upravljanje (validacija posameznih in vseh podatkovnih blokov) poteka prek decentraliziranega omrežja (P2P). Decentralizacija oz. razpršenost podatkov v celotnem omrežju pomeni, da v njem ne obstaja ena glavna podatkovna knjiga, zaradi česar je tak podatkovni sistem varen pred nepooblaščenimi poskusi spreminjanja podatkov in v primerjavi s centraliziranimi sistemi omogoča bistveno hitrejšo izmenjavo podatkov in znatno nižje transakcijske stroške.

  

Največje prednosti in pomanjkljivosti blockchaina

Poleg hitrega procesiranja transakcij in nizkih transakcijskih stroškov so glavne prednosti blockchaina predvsem transparentnost, neodvisnost od centralne entitete in zmožnost prilagajanja rešitev glede na preference njenih uporabnikov. Blockchain ima potencial na primer v sledenju in upravljanju uporabniških digitalnih podatkov v različnih industrijah (predstavljajmo si na primer »digitalni zdravstveni karton«, v katerega bi se z različnih koncev ločeno, zaščiteno zapisovali podatki posameznega uporabnika), decentralizirani zemljiški knjigi, hitrejši izvedbi finančnih transakcij in predvsem v vseh oblikah »pametnih pogodb«, torej pravno zavezujočih dogovorov v digitalni obliki, ki se ob izpolnitvi pogojev lahko v hipu realizirajo samodejno.

Po drugi strani pa ima tehnologija kot vse novosti tudi pomanjkljivosti. Težavo lahko povzroči velikost podatkovne verige, če ta vsebuje veliko število podatkovnih blokov, zaplete se lahko z zagotavljanjem vnosov kvalitetnih podatkov in ponovljivostjo operacij, ki se izvajajo v posameznih vozliščih omrežja. Tehnologija je zaradi kompleksnega računalniškega procesiranja podatkov tudi energetsko potratna.

Posebej pa je vprašljivo področje varnosti oziroma zaščitenosti uporabnikov. Vsaj nekatera področja aplikativne uporabe tehnologije blockchain so trenutno povsem neregulirana. Uporabniki in investitorji tako trenutno ne uživajo nobenih pravic in pravnega varstva. Ne zdi se niti verjetno, da bi jih lahko v kratkem, tako zaradi dejstva, da gre za relativno mlado tehnologijo, ki se zaenkrat uporablja v manjšem obsegu, kot tudi zato, ker bo tehnologija lahko zares zaživela le ob njeni globalni uporabi, za katero pa bo treba tudi regulatorne okvire določiti globalno.

  

Kaj pa kriptovalute?

Večina nas podrobneje v drobovje katerekoli tehnologije ne pogleduje in pri blockchainu gotovo ne bo drugače. Ena od analogij, ki se uporablja, je primerjava blockchaina z delovanjem vozila. »Vsi vozimo avto, a le redki podrobneje vedo, kako deluje pod pokrovom njegov motor,« pravijo zagovorniki blockchaina, če sogovornikom ne morejo pojasniti, za kaj gre.

A taka primerjava skriva vrsto pasti, še posebej, ko v zgodbo vstopijo kriptovalute, digitalne, decentralizirane valute, ki v nasprotju s standardnimi niso pod nadzorom centralnih bank.

Kriptovalute, najbolj znan je seveda »pionir« bitcoin, uporabljajo tehnologijo blockchain. A kot vsaka druga valuta je tudi kriptovaluta smiselna le, če se zanjo odloči relativno veliko število uporabnikov. Bitcoin, na primer, bi torej dolgoročno lahko bil valuta, če bi bodisi nadomestil obstoječe valute (za kar je verjetnost skrajno nizka) bodisi se bi za njegovo uporabo odločilo tako veliko število uporabnikov, da bi se uveljavil kot veljavno plačilno sredstvo, ki ga bi lahko menjali za izdelke in storitve, merilo vrednosti izdelka ali storitve in hkrati tudi hranilec vrednosti.

  

Rast kriptovalut poganjajo predvsem špekulacije

Pa se to dogaja? V tem trenutku nikakor ne. Kriptovalute nastajajo kot gobe po dežju, v času pisanja te zgodbe jih je bilo skoraj 1.400, njihova skupna tržna kapitalizacija pa je znašala približno 500 milijard evrov. Če so o lastni kriptovaluti doslej že razmišljale tudi nekatere države, med evropskimi sta se najpogosteje omenjali Estonija in Švedska (pri čemer je stališče Evropske centralne banke glede uporabe takšnih valut kot uradnega plačilnega sredstva zaenkrat, razumljivo, negativno, saj ni jasno, kaj bi uporaba takšnih državnih kriptovalut pomenila za stabilnost finančnega sistema in monetarno suverenost evroobmočja, posledično pa tudi za ekonomsko politiko držav članic), pa se zgodba odvija v povsem drugačno, špekulativno smer.

Val nakupov kriptovalut namreč ne temelji na ekonomskem prepričanju, da bodo te v prihodnosti plačilno sredstvo in da bodo pridobivale vrednost, ampak na špekulativni predpostavki, da bo vrednost določene kriptovalute rastla ne zaradi njene uporabnosti, ampak zgolj zato, ker se bo jutri še vedno pojavil kupec, ki bo pripravljen za to isto »neprijemljivo vrednost« plačati več.

Kako se tovrstne verige lahko končajo in kako boleče so lahko posledice za veliko večino »vlagateljev«, ni treba posebej poudarjati. Vse trenutne kriptovalute so izredno volatilne, vrednost je nepredvidljiva in negotova.

   

Visoke rasti in tudi padci vrednosti kriptovalut

Vrednost bitcoina je samo v letu 2017 zrasla za neverjetnih 1.900 %, po drugi strani pa na primer v zadnjem tednu pred lanskim božičem padla za 32 %. Vzrok? Gre za mlado tehnologijo, katere realnega dosega nihče ne zna zares napovedati, pa tudi oceno, da bikovski trend na trgu kriptovalut poganjajo pohlep, neracionalna zanesenost vlagateljev, lažni občutek bogastva, ki jim ga zbuja rast vrednosti te kriptovalute, ter predvsem njihovo slepo sledenje pravilu nihala oz. množičnemu ponavljanju za dejanji drugih, ki ga ta zapoveduje.

Še bistveno večjo rast od bitcoina, skoraj 29.000 %, je v letu 2017 dosegla vrednost kriptovalute ripple. Gre za nepredstavljive številke. Ko se zdi, da je nekaj predobro, da bi bilo res, ponavadi tudi ni res, pravi ljudska modrost. Za primerjavo velja zapisati, da so indeksi na svetovnih borzah v letu 2017 rasli neprimerno počasneje, čeprav je bilo leto sicer zelo pozitivno. Med razvitejšimi državami je največjo rast dosegel hongkonški indeks Hang Seng (36 % glede na leto 2016, npr. ameriški S&P 500 pa v enakem obdobju 19 %).

V povezavi s kriptovalutami gre nenazadnje izpostaviti tudi razmah množičnega financiranja (angl. crowdfunding) v letu 2017, ki ga je omogočila tehnologija blockchain. Tako so podjetja s postopki prvotne ponudbe kriptožetonov trgu, ki jih poznamo pod kratico ICO (angl. initial coin offering), v letu 2017 uspela zbrati več kot 3 milijarde evrov. Da investitorjev niso vodili vselej povsem racionalni motivi, bržčas pove precej dejstvo, da je pri precejšnjem številu teh ICO-jev (pri projektih, kot so Swisscoin, Tezos ipd.) tudi zaradi nereguliranosti področja šlo bodisi za prevare bodisi za slabo zamišljene poslovne modele, zaradi česar so investitorji izgubili velik ali celoten delež svojih vložkov. Zato ocene analitikov, da naj bi bila dolgoročna neuspešna velika večina ICO-jev in je zaradi tega pri podobnih vlaganjih potrebna še posebna previdnost, verjetno niso neutemeljene.

  

Kako lahko blockchain spremeni bančništvo?

Od kriptovalut in področja špekulacij se raje vrnimo k tehnologiji in poglejmo, kako lahko tehnologija v vsakdanje poslovanje institucij in tudi posameznikov, ki uporabljajo njihove storitve, spremeni svet – na bolje.

Morda se sliši paradoksalno, a je resnično: čeprav je ena od bistvenih lastnosti blockchaina možnost izločitve centralnega posrednika (in v tem smislu tudi finančnega posrednika oz. banke), bančništvo predstavlja eno od panog, kjer ima tehnologija največji potencial.

Ob pravilni in širši implementaciji namreč lahko omogoča vrsto korakov v pravo smer. Institucije dobijo možnost za enostavnejše, hitrejše in celovitejše zbiranje in verifikacijo nabora podatkov o strankah oz. udeležencih v finančnih transakcijah, s tem pa učinkovito izpolnjevanje načela poznavanja stranke (know your customer, KYC) in posledično omogočanje bančnih storitev, bolj »pisanih na kožo« komitentom, ter storitve osebam, ki trenutno do njih ne morejo dostopati (za nas nepredstavljivo, a po oceni nekaterih organizacij je na svetu takšnih oseb približno 2 milijardi).

Transakcije lahko postanejo hitrejše in transparentnejše, kar lahko vodi tako v znižanje provizij za stranke, kot tudi v učinkovitejše preprečevanje pranja denarja. Uspešnejše je lahko upravljanje tveganj v smislu hitrega zagotavljanja širokega nabora kvantitativnih in kvalitativnih informacij, potrebnih za sprejem odločitve banke (npr. hitrejše pregledovanje in tudi odobravanje vlog strank). Vzpostavijo in ažurno se lahko upravljajo registri zavarovanj, kar omogoča tako širitev nabora potencialnih vrst finančnega in realnega premoženja, ki so ga banke pripravljene sprejeti v zavarovanje posamezne izpostavljenosti, kot tudi enostavnejši nadzor nad zavarovanji po sami odobritvi izpostavljenosti. Danes je po ocenah Svetovne banke približno 80 % vseh korporativnih kreditov zavarovanih, pri čemer vrednost zavarovanj predstavlja več kot 200 % vrednosti kreditov.

Večja likvidnost obstoječih zavarovanj in znižanje stroškov, povezanih z njihovim unovčevanjem (kar blockchain omogoča), bi pomenila znižanje potrebnega obsega zavarovanj, enostavnejše in cenejše zadolževanje strank, izboljšanje njihove bonitetne ocene in bi navsezadnje tudi znižala nevarnost finančnih težav dolžnikov.

  

Tehnologija gre naprej, kriteriji za odločitve pa naj bodo razumski

Nadaljnjega razvoja tehnologije blockchain v tem trenutku ni moč napovedati. Ni dvoma, da tehnologija prinaša nekatere bistvene prednosti in ima potencial, da pomembno preobrazi panoge, v katerih bo prišlo do njene širše implementacije. Banke po vsem svetu, seveda tudi NLB kot največja in digitalno najnaprednejša banka v Sloveniji, zato podrobno spremlja dogajanje na tem področju.

Hkrati ostaja dejstvo, da bančno poslovanje temelji na zaupanju. Banke bodo navkljub novim principom delovanja z novimi tehnologijami obdržale to funkcijo tudi v prihodnje in v novih tehnologijah ponujale nove storitve, kot so npr. digitalna identifikacija in digitalna varnost, nove plačilne storitve, kot npr. storitev avtomatiziranega prenosa denarja, sodelovanje pri vzpostavitvi različnih javno dostopnih registrov (npr. zemljiško knjižne evidence), ki vplivajo na dodatno zniževanje stroškov, in podobno.

Dolgoročni obstoj tehnologije na trgu bo odvisen predvsem od ekonomske vzdržnosti poslovnih modelov, ki bodo na njej zgrajeni.

Nasvet, ki bi mu bilo vredno slediti, je torej naslednji: morebitne »priložnosti«, tako v množičnih financiranjih, ki se odvijajo na trgu, ali pa v trgovanju s kriptovalutami, obravnavajte trezno, z realnimi ocenami in dolgoročno.

Članek je objavljen v 15. št. revije Osebno [pdf]. Če bi želeli revijo redno prejemati na dom, jo lahko tudi naročite pri svojem osebnem bančniku.

    

Nasveti v vašem e-poštnem nabiralniku

Redno pripravljamo uporabne nasvete, s katerimi želimo deliti znanje o osebnih financah in vam bodo v pomoč pri boljših življenjskih odločitvah. Naročite se na naše e-novice in tekoče jih boste prejemali v vaš e-poštni nabiralnik.

Želim prejemati novice

julij, 2018

Ne zamudite dobrega nasveta

Pridružite se več kot 220.000, ki redno dobivajo najbolj sveže nasvete za dobre finančne odločitve.


Prijavi se