Je napočil čas za evropske delnice?

Ko spremljamo pestro politično dogajanje v Evropi in svetu, se sprašujemo, ali ima Evropska unija prihodnost. Bodo evroskeptične stranke prevzele oblast? So naložbe v evropske delnice oziroma nakup točk delniških vzajemnih skladov, ki nalagajo v evropske delnice, lahko donosni?

Nepredvidljive politične razmere vsekakor niso dober recept za privabljanje vlagateljev. Za Evropo se je lani in še v začetku tega leta zdelo, da je vzorčni primer nestabilnosti. Politični analitiki so napovedovali zmage evroskeptičnih političnih strank v različnih državah in mnogi so se bali, da to pomeni začetek konca EU. Kot smo večkrat javno poudarili in analizirali, se nam je zdela verjetnost uresničitve takšnega scenarija zaradi solidne gospodarske rasti v Evropi zanemarljiva.

Politična situacija

Spomnimo se – evroskeptiki so najprej doživeli poraz decembra lani v Avstriji, sledil je dokaj presenetljiv odmeven poraz populistične Stranke za svobodo Geerta Wildersa na Nizozemskem, ki so mu predvolilne ankete sicer napovedovale zmago. Že takrat je bilo slutiti, da bo preobrat na Nizozemskem tlakoval pot k porazu voditeljice francoske Nacionalne fronte Marine Le Pen. Vlagatelji so spomladi prešerno nazdravljali ob zmagi Emmanuela Macrona na francoskih predsedniških in parlamentarnih volitvah. Macron velja namreč za reformno naravnanega politika, ki ima tudi potrebno podporo volivcev za spremembe.

Podpora članstvu v EU med največjimi in najpomembnejšimi državami EU je letos dosegla večletni vrh, tako je v Nemčiji od leta 2014 do sredine leta 2017 podpora narasla za 19 odstotnih točk na 81 odstotkov, v Franciji za 10 odstotnih točk na 67 odstotkov. Podobno je tudi v obrobnih članicah, denimo v Španiji, ki ima sicer še vedno velik delež brezposelnih med mladimi, je podpora presegla 80 odstotkov.

Zaradi možnosti zmage populističnih politikov in Brexita so članstvo v EU začeli podpirati tudi mnogi dosedanji kritiki skupnega evropskega projekta, saj se jim je ponujena alternativa, ki je temeljila bolj ali manj na izključevanju, zazdela odločno slabša izbira.

Pozitivna gospodarska slika

Če želimo analizirati evropska podjetja, nas poleg politične zanima tudi širša gospodarska slika, saj je evropsko gospodarstvo izrazito izvozno naravnano. V preteklih letih je gospodarsko dinamiko pomembno zaznamovalo gibanje cene nafte, ki je vplivalo na porazdeljevanje bogastva od neto izvoznic k neto uvoznicam (denimo k EU).

Kolaps cene nafte je na gospodarsko rast najprej deloval zaviralno, od druge polovice leta 2016 dalje pa je neto učinek postal pozitiven. Predvsem revnejši sloji prebivalstva, za katere izdatki na bencinski črpalki pomenijo relativno velik del v celotnih prihodkih, so svoje prihranke zaradi cenejše nafte lahko usmerili v potrošnjo ostalih dobrin.

Krog s povratno zanko

Napovedovanje prihodnosti moramo jemati z rezervo. Vendar glede na danes znana dejstva pričakujemo, da bo svetovna gospodarska rast ostala solidna najmanj v naslednjem 12-mesečnem obdobju.

V razvitem svetu še vedno deluje tako imenovani krog s povratno zanko (graf 1). Cenejša nafta in nizke obrestne mere (še posebej na evroobmočju) povečujejo razpoložljivi dohodek gospodinjstev, kar izboljšuje tudi potrošniško razpoloženje in zaupanje v gospodarstvo, to pa se prej ko slej izrazi v večjem trošenju gospodinjstev. Na veselje menedžerjev in lastnikov podjetij se prodaja izdelkov in storitev povečuje, optimistični menedžerji še dodatno zaposlujejo, slednje vodi v nadaljnje zmanjševanje brezposelnosti in posledično v novo povečanje razpoložljivega agregatnega dohodka. Krog s povratno zanko se tako sklene in ponovi. Morebitni večji šoki, denimo geopolitični, seveda lahko ta proces vsaj začasno upočasnijo oziroma v skrajnem primeru tudi ustavijo oziroma obrnejo.

Rast cen delnic v Evropi

V obdobju od leta 2008 pa do danes je postalo bolj ali manj jasno, da se lahko ZDA bistveno hitreje odzovejo na najrazličnejše izzive globalizacije, vključno s svetovno recesijo ali finančno krizo. Zato ne preseneča, da je sanacija bank čez lužo potekala hitreje kot v Evropi. Optimizacija stroškov in dvig dobičkonosnosti podjetij pa sta se zgodila skoraj čez noč. Donosnost ameriških delnic je v tem obdobju posledično tudi bistveno presegla donosnost evropskih delnic.

V tem trenutku pa vidimo večje možnosti za rast cen delnic na stari celini. Resda zgolj relativen zaostanek Evrope za ZDA v preteklih letih ni sam po sebi garancija za relativno višjo donosnost v prihodnje, vendar je za tak scenarij izpolnjenih kar nekaj pogojev: begunska kriza v EU se je umirila, politična situacija se je stabilizirala, vse več Evropejcev podpira življenje znotraj EU, Evropska centralna banka (ECB) vodi bolj ekspanzivno denarno politiko, obrestne mere na evroobmočju bodo ostale še nekaj časa na rekordno nizkih ravneh, potrošniško zaupanje in zaupanje menedžerjev pa je na zelo visokih ravneh. Tu je še neizkoriščen potencial pri optimizaciji profitnih marž in nasploh v rasti dobičkov podjetij (graf 2). Po drugi strani so v ZDA profitne marže že na zgodovinsko najvišjih ravneh in prostora za dvig marž zgolj z optimizacijo stroškov praktično ni več. Z evropskimi delnicami se v povprečju trguje pri ciklično prilagojenem kazalniku P/E okoli 17, medtem ko ameriške delnice v povprečju kotirajo pri vrednosti kazalnika P/E okoli 29. Velika razlika je med drugim tudi posledica različne sektorske sestave regij in ne gre zanemariti dejstva, da so bile zgodovinsko gledano evropske delnice v povprečju vedno cenejše od ameriških.

Naj vse premoženje naložimo v evropske delnice?

Nikakor ne. Dolgoročni vlagatelj naj ravna strateško in preudarno ter globalno razprši svoje premoženje, ki naj odseva njegovo naklonjenost do tveganja (osebnostne značilnosti vlagatelja) ter upošteva zmožnost sprejemanja tveganja (finančno stanje vlagatelja) in njegove dolgoročne finančne cilje (denimo varčevanje za šolanje otrok). Večja izpostavljenost evropskim delnicam naj bo zgolj taktične narave, sestavo naložb pa je treba redno pregledovati z usposobljenim finančnim svetovalcem.

Simon Logar​, NLB Skladi

avgust, 2017