Želite nastaviti vstopno stran za Podjetja kot privzeto vstopno stran?

Poznate ceno svojih razvad?

Stroški nekaterih razvad so zanemarljivi, druge pa vas lahko prav drago stanejo. Povedano drugače: če spremenite svoje vedenje, lahko marsikaj prihranite.


Svoje navade in razvade ljudje le redko denarno ovrednotijo, čeprav je izračun, ki bi pokazal, koliko jih neko vedenje stane, preprost. »Ko sem pred dobrim letom sklenila, da bom uredila svojo porabo, sem z grozo odkrila, kje vse mi denar dobesedno odteka. Saj veste, evro tukaj, deset evrov tam … Z nekaj samodsicipline zdaj vsak mesec privarčujem toliko, da lahko brez težav vlagam v svojo finančno varnejšo prihodnost,« pripoveduje 40-letna Nina.

Uporaba limita kar tako

Nina je najprej prenehala uporabljati limit na svojem bančnem računu, kadar ni bilo to res nujno potrebno. Ker ji je banka pred leti odobrila limit v višini tisoč evrov in ga je vsak mesec tudi porabila, je že zgolj s to spremembo v enem letu prihranila 80 evrov.
Tako kot večina ljudi sem preprosto pozabila, da je limit namenjen premostitvi kratkoročnih likvidnostnih težav. Zame je bil nekakšen podaljšek mojega računa. O obrestih sploh nisem razmišljala, a te znašajo kar osem odstotkov.Poleg rednega je mogoče s posebno odobritvijo banke pridobiti tudi izredni limit. Ta velja omejeno obdobje, a ne dlje kot 12 mesecev. V NLB lahko znaša 2,5-kratnik povprečnega rednega mesečnega priliva na račun, pri čemer je prvi strošek takega limita odobritev. Za obdobje od sedem do 12 mesecev stane odobritev  3,10 odstotka zneska odobrenega izrednega limita.

Pri 3.000 evrih to znaša 93 evrov. Kolikšen bo strošek »gibanja« v območju izrednega limita, pa je odvisno od tega, koliko časa komitent ostane v negativnem območju in za koliko je dejansko v minusu. Pri znesku 3.000 evrov je to letno 240 evrov stroška negativnega stanja zaradi obresti. Zato velja temeljito premisliti, ali res potrebujete izredni limit, in ga prenehati uporabljati v trenutku, ko ga ne potrebujete več.

Kopičenje položnic

Nina je v zadnjem letu spremenila tudi svoje potrošniške navade. Včasih je kar kopičila lizing in obročna odplačevanja pri tem ali onem ponudniku blaga oziroma storitev. »Avto sem kupila na lizing. Seveda sem ga morala zavarovati in pri tem mi je zavarovalnica ponudila razdelitev letne premije na 12 obrokov. Tudi počitnice sem plačevala na več obrokov, prav tako televizijo, saj se nisem mogela upreti razrezani ceni. Pa še kaj bi se našlo.«

Zdaj je pri nakupih mnogo bolj premišljena, saj pozna preveč primerov, ko je posameznike in družine takšno vedenje spravilo v hude težave. »Saj veste, koliko položnic prinese poštar vsak mesec. In če k temu dodate še najrazličnejše obroke za to ali ono, hitro ugotovite, da si s povprečno plačo težko zagotovite dovolj sredstev za vsa plačila. Slej ko prej zmanjka.«

Zamujanje s plačili

Ne pozabite: položnice imajo z razlogom natisnjen rok plačila! Podjetja namreč za vsak dan zamude zaračunajo dodatne stroške – strošek obresti, strošek opomina, morda celo strošek dodatnih storitev, ki so jih morala opraviti (na primer izklop mobilnega telefona).

Zamujanje z odplačevanjem kreditov, preseganje limita na osebnem računu ali pri karticah in kopičenje izvršb pa vas lahko stane tudi odobritve kredita, ki bi ga nujno potrebovali. Banka vam lahko zaradi nekorektnosti pri že sklenjenih poslih kredit zavrne. Vse banke in hranilnice namreč te podatke beležijo v sistemu SISBON.

Nenadzorovana poraba

Nina je bila dolgo tudi ena tistih, ki živijo v prepričanju, da plačilo s plačilno kartico nič ne stane. »Ko v denarnici zmanjka bankovcev, je vsakomur jasno, da je ostal brez denarja. Ko plačuješ s kartico, pa kar gre in gre.« Ker je z uporabo kartic z odloženim plačilom v nekem trenutku povsem izgubila nadzor nad mesečno porabo,  omenjene kartice zdaj uporablja bolj premišljeno.

Zavedati pa se je začela tudi metod, s katerimi potrošnika mamijo trgovci, zato se pred nakupom vedno vpraša, ali izdelek zares potrebuje.Zbiranje nalepk, točk in še česa za ugodne cene ali popuste ob koncu bonitetnega obdobja utegne v seštevku stati precej več, kolikor potem s popusti in ugodnostmi resnično privarčuješ.

Neracionalne odločitve

Nina varčuje tudi na drugih področjih. Zadnje leto vozi strogo po predpisih, zato njenega proračuna ni obremenila nobena kazen. Poleg tega dosledno sledi nasvetom o varčnejši vožnji in zato porabi tudi manj goriva. Po avtocesti namesto 150 kilometrov na uro vozi predpisanih 130. Tako porabi tudi do 25 odstotkov goriva manj.

Z možem pa obžalujeta odločitev, ki sta jo sprejela pred petimi leti, saj sta kupila drugi avto, s katerim se vozi v službo. Avto tako rekoč ves preostali čas sameva na parkirišču pred hišo. Zanj sta odštela 11 tisočakov in imela v petih letih z njim skupno dobrih 18 tisoč evrov stroškov. Kot je izvedela, bi v tem obdobju za vožnjo s taksijem odštela slabih deset tisočakov.

Nepotrebno razsipavanje

 »Ko sem ugotovila, da lahko z doslednim ugašanjem luči prihranimo tudi deset odstotkov električne energije, smo v družini sprejeli odločitev o varčnejšem ravnanju,« pripoveduje Nina. Ocenjuje, da njena družina tako prihrani dobrih 30 evrov na leto.

Dobro je vedeti: tudi sodoben LCD televizor, ki ga ne izklopite, vas stane slaba dva evra na mesec – 24 na leto. Električna naprava, ki je ne ugasnete, bo v stanju pripravljenosti namreč porabila do 30 odstotkov energije, ki je porabi med delovanjem.

Podobno kot z elektriko je tudi z vodo. Če pri ščetkanju zob pustite vodo teči, boste vsako minuto prihranili tudi do 20 litrov vode. Pri kopanju boste porabili med 150 in 200 litri vode, pri prhanju pa le med 60 in 80 litri.

To pomeni, da je ob razsipavanju z vodo v kopalnici Ninina tričlanska družina plačala tudi do 15 evrov več na mesec kot zdaj, če upoštevamo, da si vsak umiva zobe vsaj dvakrat na dan in da se vsak oprha vsaj enkrat na dan. »Hitro sem izračunala, kaj vse bi lahko kupila za okoli 200 evrov, kolikor z ustreznim ravnanjem z  vodo zdaj prihranimo na leto

Ugotovili pa so tudi, da se splača kratke rokave v hladnejših mesecih zamenjati za dolge in stanovanje raje ogrevati na kako stopinjo manj. Vsaka stopinja nad 20 stopinj Celzija namreč pomeni šest odstotkov večjo porabo energije.

Drago kajenje

Ena najpogostejših razvad, ki se ji ljudje kljub izredno visokim stroškom le s težavo odpovedo, je kajenje. Najbolje prodajana škatlica cigaret pri nas stane 3,50 evra. Torej tisti, ki dnevno pokadijo celo škatlico (slovensko povprečje sicer znaša 15 cigaret na dan), za svojo razvado mesečno porabijo skoraj sto evrov. Na leto znese to kar 1.200 evrov, kar pa je že lep družinski dopust.

Kadilci plačujejo tudi višjo premijo za življenjsko zavarovanje od nekadilcev. Ninina 40-letna prijateljica Manca bo zavarovalno premijo v višini 37 evrov plačeval naslednjih 25 let, in sicer za zavarovalno vsoto 50 tisoč evrov.

»Ker sem nekadilka, za isto dobo in isto zavarovalno vsoto plačam le 13 evrov!« je presenečena Nina. Kadilka Manca tako plača skoraj 200 odstotkov več od svoje prijateljice. »To je 24 evrov več na mesec, v 25 letih pa razlika nanese celih 7.200 evrov!«

Višjo zavarovalno premijo plačujejo tudi športniki, ki se ukvarjajo z adrenalinskim športi oziroma športi, kjer je potrebna ekstremna vzdržljivost, pa tisti, ki opravljajo tvegane poklice, in seveda oni, ki s svojim življenjskim slogom kakorkoli odstopajo od povprečja, tudi tisti s prekomerno težo. 

Načrtujte!

Svetujemo, da se s svojimi finančnimi razvadami soočite tako, da skupaj z osebnim bančnikom pripravite ustrezen načrt z jasno določenimi ukrepi. Nina ne bo nikoli pozabila preprostega nasveta svoje bančnice: »Ne ponavljajte ravnanj, ki so vas doslej vedno znova pripeljala v težave. Predvsem pa se zavedajte, da matematika pač ne dovoljuje, da bi zapravili več, kot zaslužite.«

Vas zanima, kje lahko s spremembo svojih navad in razvad prihranite tudi vi? Pogovorite se z osebnim bančnikom in skupaj z njim naredite finančni načrt, s katerim bo vaše življenje lahko bogatejše. Dobesedno.

oktober, 2015

Skrb, da boste zamudili datum plačila obveznosti, bo odveč.

Direktne obremenitve SEPA (SDD)

Ne zamudite dobrega nasveta

Pridružite se več kot 220.000, ki redno dobivajo najbolj sveže nasvete za dobre finančne odločitve.


Prijavi se