Želite nastaviti vstopno stran za Podjetja kot privzeto vstopno stran?

Si lahko privoščim dostojno pokojnino? Lahko!

"Saj verjetno ne bom nikoli zares v penziji," je ob kramljanju o varčevanju za dodatno pokojnino vzkliknila dama srednjih let. Brez dvoma je utemeljena njena skrb, da bodo pokojnine vseh nas, ki smo mogoče danes še precej oddaljeni od upokojitve, nezadostne. Poglejmo, kako lahko varčujemo za dostojno pokojnino.

Pokojnina iz rok v usta

60-letni Tone ima še nekaj let do upokojitve. Kot obratovodja v proizvodnji je vesel, da njegova tovarna še kolikor toliko solidno posluje. Pred nekaj leti ga je delodajalec sicer vključil v dodatno zavarovanje pri pokojninski družbi, vendar je mesečna premija prenizka, da bi v tem času privarčeval omembe vreden znesek. Kreditov nima več, tudi otroci so že odrasli.

Razmislek:
Tone naj del svojih obstoječih prihrankov namensko opredeli kot pokojninsko varčevanje in ta denar razdeli v depozite različnih ročnosti, morebiti lahko razmišlja tudi o manj tveganih obvezniških vzajemnih skladih. Če likvidnega denarja za to nima, naj resno razmisli o znižanju svojih življenjskih stroškov, morebitni prodaji nepremičnin oziroma o selitvi v manjše stanovanje, če po odselitvi otrok biva v preveliki nepremičnini, ki je draga za vzdrževanje.

Brez nič (verjetno) ne bo nič

45-letna Anja je zdravnica specialistka v zdravstvenem domu. Ima solidno plačo, v banki ima tudi ustrezno finančno varnostno rezervo, a jima z možem ob odplačevanju kredita in stroških za dva nadobudna šolarja v družinskem proračunu vseeno ne ostane prav veliko. Vključena je v vzajemni pokojninski sklad javnih uslužbencev.

Razmislek:
Anja naj razmisli o doplačilu na osebni pokojninski račun do višine davčne olajšave (5,844 % bruto plače in ne več kot  2.819,09 evra), kar ji neposredno znižuje dohodninsko osnovo. Če ji ostane še kaj prostih sredstev, naj poišče še drugo obliko pokojninskega varčevanja: v poštev pridejo različna postopna varčevanja v banki, varčevalni načrt v uravnoteženem vzajemnem skladu oziroma enkratno vplačilo v naložbeni paket ali življenjsko zavarovanje z varčevalno oziroma naložbeno komponento. Ko se ji bo kredit iztekel, naj poveča mesečno vplačilo za namen pokojninskega varčevanja.

Dobra tretjina z manj kot 500 evri

Čeprav so pokojnine za slovensko družbo veliko breme (12 odstotkov BDP!), pa upokojenci ne živijo prav razkošno: le desetina jih prejema več kot 1.000 evrov pokojnine, kar 37 odstotkov pa jih dobi manj kot 500 evrov na mesec (Mesečni statistični pregled ZPIZ za december 2013). In ker so današnje generacije Slovencev precej manj številčne kot tiste tik pred upokojitvijo, se bodo razmere na področju javnih pokojnin (tako imenovanega prvega stebra ali "pokojninske blagajne iz rok v usta") neizogibno še naprej slabšale.

Poti do cilja so odvisne od osebnih okoliščin

30-letni Jure je po končanem študiju z dvema sošolcema odprl malo podjetje za razvoj programske opreme. Trije solastniki so še vedno edini zaposleni v podjetju. Jure ima še nerešen stanovanjski problem.

Razmislek:
Razumljivo je, da je v času oblikovanja družine Juretova prioriteta lastno stanovanje, hkrati pa je tudi jasno, da novo podjetje ves zaslužek vlaga v razvoj (morda v upanju na prodajo podjetja nekoč v prihodnosti). Zato ni ravno realistično pričakovati, da bo tako podjetje denar namenjalo za dodatno pokojninsko zavarovanje svojih zaposlenih. Jure naj premaga psihološko blokado, ki ji pravimo "uh, kje je še pokojnina", odpre varčevalni račun ali varčevalni načrt v delniškem vzajemnem skladu, kamor naj mesečno nakazuje določen znesek, če mu pa ostne še kaj nerazporejenih sredstev, naj jih vplača po svojih zmožnostih. Druga rešitev je sklenitev življenjskega zavarovanja, ki bi hkrati ponujalo možnost varčevanja z zajamčenim donosom ali donosom, vezanim na vzajemne  sklade. Ker je pred njim dolgo varčevalno obdobje, si lahko privošči tudi bolj tvegane naložbe, kot so že omenjeni delniški vzajemni skladi. 

Dolgoročni depozit Postopno varčevanje Pokojninska družba Obvezniški in mešani vzajemni skladi
Varnost +++ +++ ++ ++
Donosnost ++ + ++ ++
Likvidnost + ++ + +++
Davčna olajšava ++
(1.000 EUR neobdavčenih obresti)
++
(1.000 EUR neobdavčenih obresti)
+++ +++
(po 20 letih  varčevanja je kapitalski dobiček neobdavčen)

Delniški vzajemni skladi Življenjsko zavarovanje z zajamčenim donosom Življenjsko zavarovanje z naložbo v vzajemne sklade
Varnost + +++ ++
Donosnost +++ ++ +++
Likvidnost +++ ++ ++
Davčna olajšava +++
(po 20 letih  varčevanja je kapitalski dobiček neobdavčen)
+++
(po 10 letih se ne obračunata davek od prometa zavarovalnih poslov in dohodnina, če je zavarovalec isti kot upravičenec)
+++
(po 10 letih se ne obračunata davek od prometa zavarovalnih poslov in dohodnina, če je zavarovalec isti kot upravičenec)

marec, 2014

Ne zamudite dobrega nasveta

Pridružite se več kot 220.000, ki redno dobivajo najbolj sveže nasvete za dobre finančne odločitve.


Prijavi se