Finančna pismenost – znanje za življenje

V življenju se na vsakem koraku srečujemo z odločitvami, ki imajo finančne posledice. Ne le, ko se odločamo o tem, kam vložiti svoje prihranke, ali o kreditu, na naše finance vplivajo odločitve o vsakodnevnih in prihodnjih nakupih, o izbiri šole, službe ali bivališča. Da lahko sprejemamo boljše odločitve, ki zadevajo upravljanje lastnega denarja, je potrebno razumevanje osnovnih finančnih konceptov. Je v Sloveniji med posamezniki dovolj teh znanj?

Finančna pismenost je ena najpomembnejših veščin za uspešno življenje in prihodnost vsakega posameznika. Je temelj za to, da znamo »brati« svoje finančno stanje ter da lahko »preberemo« finančne storitve, ki nam bodo glede na ugotovljene zmožnosti in potrebe omogočile čim boljše uresničevanje ciljev, sedanjih in prihodnjih. To je še zlasti pomembno v času, ko so nam vse dostopnejši kompleksni finančni produkti, odgovornost za pokojnino pa vse bolj prehaja v roke posameznikov.

Finančno pismenih manj kot polovica Slovencev

S finančno pismenostjo v Sloveniji ne moremo biti zadovoljni. V najobsežnejši globalni raziskavi o finančni pismenosti, ki so jo v Standard & Poor izvedli leta 2014 v 140 državah sveta, so ugotovili, da je finančno pismenih manj kot polovica (44 odstotkov) odraslih Slovencev. Za primerjavo, na Danskem, v Nemčiji, Nizozemski in Švedski, kjer je finančna pismenost v EU najvišja, je finančno pismenih vsaj 65 odstotkov odraslih.

Tudi po izkušnjah finančnih svetovalcev v NLB, ki so v vsakodnevnem v stiku s strankami, finančna pismenost Slovencev ni najboljša. »Izkazalo se je, da stranke, ki niso nekako poklicno povezane s financami, nimajo dovolj znanja o pravilnem ravnanju z denarjem oz. nimajo dovolj znanja za samostojne odločitve o naložbah in zadolževanju,« ugotavlja Jure Gabršek, finančni svetovalec v NLB.

Najslabše je znanje o upravljanju osebnih financ

Po Juretovih izkušnjah Slovenci dokaj dobro poznamo klasična varčevanja (depozite in vloge na vpogled), vendar ne vsi enako. Starejša generacija ta znanja še ima in se tudi odloča zanje, znanje mladih o varčevanju in pomenu varčevanja za blaginjo posameznika pa je slabše.

Področje, na katerem je največ pomanjkljivosti, in tu tudi finančni svetovalci najtežje pomagajo, je urejenost osebnih financ. »Slovenci nimamo izdelane finančne slike zase in za svojo družino, nimamo organiziranih lastnih financ ter ne znamo načrtovati dolgoročne finančne vzdržnosti,« ugotavlja Jure Gabršek in dodaja, da je največja težava v tem, da nismo oziroma ne vzgajamo otrok o pomenu finančne pismenosti. Po njegovem mnenju bi bilo to potrebno že od vstopa v šolo.

Neznanje vodi v višje stroške

Pomanjkljivo znanje sicer lahko delno zapolnijo finančni svetovalci, vendar bi vsaj osnovna znanja moral imeti vsak posameznik. Jure Gabršek poudarja, da so taka znanja pomembna za razumevanje finančnih storitev, pojmov in tveganj ter za to, da ljudje lažje sprejemajo odločitve o izboljšanju svoje blaginje.

Nezadostno finančno znanje je povezano tudi z višjimi stroški, ki jih posamezniki plačujejo za finančne produkte, saj jih ob sklepanju nezadostno upoštevajo. Tako je ugotovila Annamaria Lusardi z washingtonske univerze The George Washington University School of Business, ki je objavila več raziskovalnih člankov o finančni pismenosti in njenem vplivu na blaginjo posameznikov in družbe ter je ena od avtoric globalne raziskave S&P. Ugotovila je, da posamezniki, ki ne razumejo osnovnih finančnih konceptov, plačujejo več za provizije, obremenjujejo jih višje obrestne mere za kredite in končajo bolj zadolženi. Zapletejo se v spiralo dolgov, ko si vse več sposojajo, privarčujejo pa vse manj.

Lusardijeva problem vidi tudi v tem, da si ljudje pripisujemo več znanja, kot ga dejansko imamo. Do podobnih ugotovitev je prišla tudi raziskava Mojih financ. Taki posamezniki so idealna tarča zlorab in so bolj dojemljivi za ponudbo produktov, ki niso vedno primerni zanje. Misel, da bomo obogateli, hitro naredi iz nas strokovnjake in preglasi glas razuma. To se je pokazalo že večkrat v zgodovini, ko so se Slovenci opekli v denarnih piramidah, pa tudi ob evforijah na popolnoma zakonitih finančnih trgih. Številni so nepripravljeni vstopali na trg plemenitih kovin, na valutne trge (forex), kupovali kriptovalute, čeprav niso poznali zakonitosti teh trgov, in marsikdo je končal z izgubo.

Ravno skupine s slabšim finančnim znanjem najbolj prizadenejo tudi finančne krize. V zadnji finančni krizi so bili tako najbolj oškodovani predvsem posamezniki v ZDA, ki so se neustrezno in preveč zadolževali za nakup nepremičnin v času, ko so njihove cene rastle.

Po drugi strani so potencialne prednosti finančne pismenosti neprecenljive. Lusardijeva je ugotovila, da posamezniki z dobrim finančnih znanjem sprejemajo boljše odločitve pri varčevanju za upokojitev. Finančno usposobljeni vlagatelji tudi bolj verjetno ustrezno razpršijo tveganja in jih zato krize manj prizadenejo. Zato finančna pismenost ni pomembna le za blaginjo posameznikov, ampak celotne družbe.

Po finančno znanje v banko?

Kljub temu v šolah ni posebnega programa o finančni pismenosti. Kje torej lahko dobimo tovrstna znanja? Veliko lahko naredimo starši z vzgojo znotraj družine, je pa to pogojeno z znanjem in finančnimi navadami staršev. Otroci lahko od staršev prevzamejo nezdrave finančne navade in se ne naučijo pravilno upravljati denarja.

Zaradi pomena finančne pismenosti in zavedanja o problemih zaradi nezadostnega znanja se tudi v Sloveniji vzpostavlja vse več projektov finančnega opismenjevanja. Projekt Mladi in denar, ki ga podpira tudi NLB, skuša tako prek krožkov v osnovnih in srednjih šolah izboljšati finančno pismenost mladih.

Projekti finančnega opismenjevanja otrok in odraslih potekajo tudi v interesnih združenjih, kot je Združenje bank Slovenije, ki je s partnerskimi organizacijami pripravilo več koristnih informacij, ki so brezplačno na voljo javnosti.

Morda še največ za boljšo finančno pismenost lahko naredijo finančni ponudniki sami, banke, zavarovalnice, družbe za upravljanje. Tisti, ki razumejo svoje stranke in imajo znanje, ki so ga pripravljeni deliti z njimi. Tisti, ki razumejo, da so dolgoročno zadovoljne le stranke, ki znajo sprejemati suverene finančne odločitve, ki vodijo do osebnih uspehov in se ne pustijo zavesti (visokim) obljubam dvomljivih ponudb.

Kaj bi moral o financah vedeti vsak posameznik?

Kje dobiti finančna znanja?

1. Veliko finančnega znanja lahko dobite od zaupanja vrednih finančnih ponudnikov. V NLB v okviru prizadevanj za boljšo finančno pismenost Slovencev delimo znanje v nasvetih na portalu Osebno, reviji Osebno, e-novičniku in na družbenih omrežjih. Veliko znanja lahko dobite tudi od finančnih svetovalcev. Bodite radovedni in jim postavljajte vprašanja.

2. Koristne informativne in izobraževalne vsebine pripravljajo tudi interesna združenja s ciljem izboljšati finančno pismenost posameznikov. Priporočamo:

• portal Vse o banki;
• brošuro Napotki vlagateljem za investiranje v vrednostne papirje in finančne instrumente Agencije za trg vrednostnih papirjev;
• brošure Življenjska zavarovanja – Kaj je dobro vedeti?, Življenjsko zavarovanje, Zavarujte svoje vozilo in ostanite zavarovani Slovenskega zavarovalnega združenja;
• vodnik Kako uspešno varčevati v vzajemnih skladih Združenja družb za upravljanje.

3. Spremljajte zaupanja vredne medije, za katere veste, da jih pripravljajo uredništva s finančnim znanjem. V Sloveniji je za osebne finance specializirana revija Moje finance.

4. Posameznikom, ki želite svoje premoženje plemenititi z naložbami, privatni bančniki v NLB najbolj priporočajo knjigo Benjamina Grahama Modri vlagatelj, knjige Warrena Buffeta in druge. Poudarjajo tudi redno spremljanje različnih revij in časopisov s področja financ, obisk strokovnih srečanj, pogovore s finančnimi strokovnjaki, saj se tako sčasoma naučite izluščiti prave in pomembne informacije od »smeti« in zavajanj.

september, 2018