Pandemija covid-19 je močno vplivala na svet in na globalno gospodarstvo. Če je v prvem valu še bilo upanje, da bodo motnje začasne in se bo poslovanje prej ali slej vrnilo na ustaljene tire, je danes jasno, da bodo spremembe trajnejše in strukturne. Naučiti se bo treba živeti z novim virusom in prilagoditi novim pogojem poslovanja. Kot vsaka večja sprememba pa tudi ta podjetjem ne prinaša le težav, ampak odpira nove priložnosti.

Slovensko izvozno gospodarstvo se posledicam epidemije koronavirusa ni moglo izogniti, je bil pa upad prodaje manjši od pričakovanj. V prvi polovici leta je glede na leto prej izvoz upadel za dobrih 5 odstotkov, največ v aprilu in maju, jeseni pa se je približal običajnim ravnem. Okrevanje v prihodnje bo odvisno od dogajanja na trgih kupcev, predvsem pa od tega, kako dobro so podjetja pripravljena, kako se bodo prilagodila ter izkoristila priložnosti na regionalnih in globalnih trgih.

Likvidnostna odpornost in prožnost je dobra popotnica za čas po koroni

K dobremu izhodiščnemu položaju je gotovo prispevalo, da so slovenska podjetja v krizo vstopila z zdravimi finančnimi temelji. Obogatena z izkušnjami iz prejšnje finančne krize so se pripravila na morebiten upad povpraševanja, ki ga je bilo po dolgem obdobju gospodarskega razcveta mogoče pričakovati. Šoki zaradi zaprtja gospodarstva so bili sicer veliki, so pa v prvem valu epidemije podjetja likvidnost lahko zagotavljala s pomočjo bank, pomagali so jim tudi moratoriji oziroma možnost odloga odplačevanja kreditov.

V razmerah nenadnega poslabšanja razmer se je pokazalo, kako pomembno je, da podjetja ukrepajo hitro in imajo dostop do ustreznih finančnih instrumentov. Spomladi se je tako med drugim bistveno povečalo povpraševanje po odkupih terjatev v banki, ki omogočajo hiter dostop do likvidnostnih sredstev, kot ugotavlja Matija Mazalović, vodja oddelka Odkup terjatev v NLB: »Podjetja so potrebovala dodatno likvidnost in so kot hitro rešitev uporabila prodajo terjatev. Veliko povpraševanja je bilo tudi s strani podjetij, ki te storitve do takrat še niso uporabljala, vendar so bila zaradi podaljševanja plačilnih rokov s strani kupcev primorana poiskati sredstva za plačilo obveznosti do dobaviteljev. Kot ugoden in hiter vir so prepoznala prodajo nezapadlih terjatev banki.«

Mazalović ob tem poudarja, da podjetju terjatev, ki jih proda banki, ni treba zavarovati pri zavarovalnici. Prav tako NLB kot prevzemnik terjatve te ne zavaruje pri zavarovalnici. »To je predvsem pomembno pri ohranjanju limitov za odkupe terjatev. Zavarovalnice v Evropi namreč znižujejo zavarovalne limite, kar vpliva predvsem na družbe, ki so odkupljene terjatve zavarovale pri zavarovalnicah. Ker v NLB odkupujemo terjatve brez zavarovanja, nam zato ni bilo treba zniževati limitov za odkupe terjatev. Ravno nasprotno, celo znižali smo kriterije za odobritev limita za odkup terjatev in tako omogočili dodatne možnosti prodaje terjatev strankam,« pojasnjuje Mazalović.

Pomoč podjetjem v protikoronskih paketih in načrtu za gospodarsko okrevanje v EU

Dobro je, da podjetja poznate in izkoristite tudi državno pomoč, ki je na voljo. Država je prepoznala likvidnostne težave podjetij zaradi pandemije covid-19, zato je bil del pomoči v prvih interventnih ukrepih spomladi namenjen ravno zagotavljanju in izboljšanju likvidnosti. Ti so se postopoma nadgrajevali v skladu s potrebami podjetij – do danes je bilo sprejetih sedem protikoronskih paketov za pomoč gospodarstvu pri blažitvi posledic koronakrize.

Evropsko gospodarstvo veliko pričakuje tudi od načrta okrevanja za Evropo, za katerega so se dogovorili Evropska komisija, Evropski parlament in voditelji EU. Gre za največji sveženj spodbud, ki se je kadar koli financiral iz proračuna EU. V novem finančnem okviru bo skupaj 1,8 bilijona evrov pomagalo pri obnovi Evrope, ki naj bi bila po pandemiji covid-19 bolj zelena, bolj digitalna in odpornejša.

V razmerah večje negotovosti so nujna zavarovanja

V drugem valu pandemije se podjetja soočajo z manj neznankami kot v prvem, ko so se znašla v okoliščinah, kakršnih v zgodovini še ni bilo, vendar pa negotovost ostaja velika. Povečana tveganja lahko izvozniki zmanjšate z instrumenti trgovinskega bančništva, z izvedenimi finančnimi instrumenti poskrbite za zavarovanje obrestnih tveganj, ko poslujete z neevrskimi državami, pa tudi za zavarovanje valutnih tveganj. Poskrbite, da bodo posli, ki jih sklepate na novo – danes ali po koncu epidemije – tudi ustrezno zavarovani.

Poleg bančne garancije in dokumentarnega akreditiva lahko, če partnerja že bolje poznate, uporabite tudi dokumentarni inkaso. Z dokumentarnim inkasom (angl. Collection) niti kupčeva niti prodajalčeva banka ne jamčita plačila. Njuna vloga je le pri posredovanju dokumentov med vami in vašim kupcem. V praksi to pomeni, da vi kot izvoznik po opravljeni dobavi dokumentov ne pošljete direktno kupcu, temveč vaši banki. Ta jih pošlje kupčevi banki, skupaj z navodili, da jih kupcu lahko preda šele, ko kupec plača vrednost dokumentov ali ko akceptira menico, odvisno od dogovorjenega roka plačila. Dokumentarni inkaso vam zagotavlja večjo varnost kot prosto nakazilo, še zlasti pri ladijskih transportih, saj je kupcu v interesu, da pride do ladijskega tovornega lista (»vstopnica za dvig blaga«).

V NLB se je povpraševanje po bančnih garancijah in po notifikaciji prejetih bančnih garancij v času korone povečalo. »Opažamo, da se slovenska podjetja zavedajo tveganj, ki nastajajo v poslovnem odnosu, in se obračajo na banko po nasvet, kako posamezna tveganja zmanjšati z instrumenti trgovinskega bančništva. Z znanjem in izkušnjami, ki jih imamo na tem področju, komitentom pomagamo strukturirati posamezni posel ter zmanjšamo tveganja neplačil in neizvedb pogodbenih obveznosti. Hkrati smo tudi prilagodili in digitalizirali sam proces izdaje bančnih garancij,« pojasnjuje Polona Žižmund, namestnica direktorice sektorja Trgovinsko bančništvo in vodja oddelka Garancijski posli.

Tanja Cimperman Lenasi, vodja oddelka Akreditivno in inkasno poslovanje, ob tem doda: »V praksi se je izkazalo, da so stranke, ki so po nasvet prišle v banko že med pogajanji, veliko bolje strukturirale plačilne pogoje, zaprle finančno konstrukcijo in zavarovanje posla pred neplačilom in izvedbenimi tveganji. Podjetjem svetujemo, da nas vključite še pred sklenitvijo posameznega posla.«

Zgodovinska priložnost v spremenjenih dobavnih verigah

Je pa pandemija koronavirusa odkrila tudi nekatere nove priložnosti. Ko so se zapirale meje in s tem blagovni tokovi, se je pokazalo, da dobavne verige s pretirano odvisnostjo od ene države in velikimi razdaljami niso odporne na šoke. Rešitev je večja geografska razpršenost dobav in skrajševanje dobavnih verig. Ta trend podjetja zaznavajo že nekaj let. Verige vrednosti se krajšajo in postajajo vse bolj regionalne, k temu pa prispeva tudi okoljevarstveni vidik, saj krajše poti pomenijo tudi manj škodljivih vplivov na okolje.

Preoblikovanje verig vrednosti je velika priložnost za slovenska izvozna podjetja. Slovenija ima odličen geostrateški položaj, postane pa lahko tudi most med EU in državami na trgih jugovzhodne Evrope. »Zdaj se na novo pozicionirajo globalne nabavne verige in se iz pacifiškega bazena in drugih delov sveta vračajo nazaj v Evropo. Zato, da se razbremenimo tveganj v primeru epidemij. Mi smo nekaj ur vožnje od industrijsko najbolj razvitega dela sveta in trikotnika z najvišjo kakovostjo bivanja na svetu: Zuerich-Muenchen-Dunaj. Velike priložnosti imamo v logistiki in izdelkih z višjo stopnjo dodane vrednosti, robotiki – covid pospešuje uporabo robotov, kar počnejo kolegi v Yaskawi in podobnih družbah. Tu se Slovenija lahko izredno močno pozicionira. V logistiki sploh, ker imamo v državni lasti vse podsisteme od Luke Koper, Intereurope, do Pošte in železnic. Do tega, da imamo ogromno lokacij ob teh povezavah, kjer lahko postavimo gospodarske cone in pritegnemo predelovalno dejavnost. Zdaj je trenutek, da to ustrezno naslovimo,« je v nedavnem intervjuju za Delo poudaril predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak, ki je na različnih srečanjih večkrat izpostavil: »To je dejansko največja zgodovinska priložnost v zadnjih sto letih, za nas in za celotno regijo jugovzhodne Evrope. Cela regija se lahko pozicionira kot pomemben vitalen člen prenovljenih globalnih nabavnih verig.«

Digitalizacija in večja usmerjenost k trajnosti

Pandemija je pokazala tudi pomembnost digitalizacije za konkurenčnost in prispevala k hitrejši digitalni transformaciji podjetij po vsem svetu. Visoko digitalizirana podjetja so lahko nemoteno poslovala in so izšla kot zmagovalci krize. Hitro so prešla na delo od doma in vzdrževala poslovne odnose po digitalnih poteh. Spremenili so se tudi kupci, ki so postali še bolj naklonjeni digitalnim potem. E-trgovina se je izrazito povečala.

Investicije v digitalno transformacijo bodo gibalo ponovne gospodarske rasti v državah srednje in vzhodne Evrope, poudarjajo gospodarstveniki, izpostavljajo pa tudi trajnostni razvoj. Razlog za to so tudi pričakovanja potrošnika, ki postaja vse bolj okoljsko ozaveščen, trajnost pa se še zlasti po epidemiji kaže kot prava smer. Novi virus lahko postane katalizator sprememb k trajnosti, ključen v prihodnje pa bo tudi evropski zeleni dogovor.

januar, 2021