Dober naložbeni nasvet je tisti, ki je preprost, razumljiv in primeren tako za dobre kot za slabe čase. V prispevku povzemamo praktične napotke, kako naj vlagatelji ravnamo, da bi lahko čim bolj uspešno dosegali svoje naložbene cilje.
Nino Jelenc, upravitelj premoženja, NLB Skladi, d.o.o.
Vprašanje, ki si ga posebej v časih negotovosti zastavlja vsak vlagatelj: zakaj premoženje naložiti v delnice? Odgovor je povsem preprost: moč obrestno obrestnega računa, ki z daljšanjem dobe varčevanja prihaja čedalje bolj do izraza. Pri vlagateljih, ki dajejo poseben poudarek varnosti, pride danes (in vedno) do izraza še »nevidni sovražnik«. Ne, ne gre za koronavirus, temveč inflacijo, ki ob ničelnih obrestnih merah močno najeda vlagateljeve prihranke. Upoštevajoč ciljno letno inflacijo Evropske centralne banke (blizu 2 % letno) lahko s precejšnjo verjetnostjo pričakujemo, da bo privarčevanih 10.000 EUR čez 20 let realno vrednih zgolj približno 6.700 EUR. Povedano drugače: s privarčevanim zneskom bodo lahko kupili bistveno manj, kot lahko s tem zneskom kupijo danes. Če želimo vlagatelji ohraniti vsaj realno vrednost svojih prihrankov, moramo poseči po drugih naložbenih razredih, predvsem delnicah in obveznicah. Kako torej danes svetovati vlagatelju?
Bistvo naložbene razporeditve je poiskati takšno kombinacijo med različnimi naložbenimi možnostmi, ki bo za vlagatelja najprimernejša v dani situaciji. Pravimo, da investiramo skladno z naložbenim profilom.
Naložbeni cilji, nagnjenost k tveganju in sposobnost prevzeti tveganje so ključni dejavniki, ki jih je treba pri tem upoštevati.
Določitev primerne naložbene razporeditve je odvisna od tega, katere cilje želimo doseči. Ali varčujemo za dolgoročne cilje, kot so nakup nepremičnine, šolanje otrok ali upokojitev? Ali bomo morda sredstva potrebovali v kratkem za nakup avtomobila, denimo?
Časovni horizont je obdobje, za katero ocenimo, da prihrankov za načrtovane tekoče ali enkratne izdatke ne potrebujemo. Če je to obdobje razmeroma kratko, je primeren bolj konzervativen portfelj oziroma tak, pri katerem vrednost naložb ne niha pretirano. V primeru, ko pa govorimo o daljšem časovnem horizontu, pa je portfelj lahko postavljen bolj agresivno in skoraj mora vključevati delniške naložbe. Čeprav so delnice zaradi svoje nihajnosti tvegane za kratkoročne vlagatelje, kar nenazadnje lahko v živo spremljamo danes, pa pri dolgoročnih ciljih največ tvega tisti, ki nič ne tvega. Daljši kot je časovni horizont, bolj pride do izraza moč obrestno obrestnega računa, ko se vsaka odstotna točka pri donosnosti močno pozna pri privarčevanem znesku. Vse omenjeno potrjuje grafikon 1, kjer vidimo, da je nihajnost donosnosti na kratki rok najvišja ravno pri delnicah. To pomeni, da obstaja precejšnja verjetnost, da dosežena donosnost ne bo enaka pričakovani. Z daljšanjem obdobja investiranja pa se nihajnost donosnosti delnic znatno zniža in čedalje večja je verjetnost, da bo dosežena donosnost podobna pričakovani. Še več, med predstavljenimi naložbami so zgolj delnice v kateremkoli 20-letnem investicijskem horizontu vsaj ohranile realno vrednost premoženja.
Vir: Jeremy J. Siegel: Stocks for the Long Run
Poleg naložbenih ciljev je druga pomembna komponenta pri naložbenem nasvetu tveganje. Pri določitvi sposobnosti prevzemanja tveganja upoštevamo celotno premoženje, višino in varnost dohodkov, izobrazbo, starost, zdravje itn. Hkrati je pomembno definirati tudi subjektivni odnos do tveganja. Vsakdo od nas ima namreč drugačno čustveno reakcijo na nenadne spremembe vrednosti portfelja. Nekateri vlagatelji ob močnih nihajih na borzah ponoči ne morejo spati, za takšne so delnice kljub denimo dolgoročnim naložbenim ciljem in visoki sposobnosti prevzemati tveganje primerne zgolj v manjši meri. Pri takšnih vlagateljih bi se lahko ob previsoki izpostavljenosti delnicam zgodilo, da bi ob večjih korekcijah na borzi postali prestrašeni in v paniki prodali delnice ravno v najslabšem trenutku. Po drugi strani pa imamo avanturiste, ki so popolnoma neprizadeti in z lahkoto prenesejo pretrese na borzah, zaradi česar je zanje primerna visoka izpostavljenost bolj tveganim naložbam.
Pri primerni naložbeni strukturi moramo imeti v mislim predvsem pravilno razmerje med delniškimi in obvezniškimi naložbami, ki je skladno s prej omenjenim finančnim profilom posameznega vlagatelja. Čeprav obveznice veljajo za manj tvegane od delnic, portfelj z najnižjim tveganjem ne vsebuje samo obveznic. Razlog je v tem, da je gibanje tečajev delnic in obveznic med seboj malo povezano (razpršitev tveganja), delnice pa portfelj ščitijo tudi pred negativnim učinkom nenadnega dviga inflacije.
Poleg tega pri posameznih naložbah ne smemo pozabiti na razpršitev premoženja v različne države, regije ali panoge. Vse prevečkrat se namreč zgodi, da vlagatelji zaradi lažnega občutka o poznavanju družbe prevelik del premoženja naložijo v naložbe domačih izdajateljev. Razpršitev je namreč edino zastonj kosilo, saj nam omogoča znižanje tveganosti portfelja ob ohranitvi podobne pričakovane donosnosti. S pravilno razpršitvijo naložbe se namreč tveganje izbire napačnega izdajatelja precej zmanjša oziroma se specifična tveganja medsebojno izničijo do ravni, na kateri ostane samo še splošno tržno tveganje.
Nino Jelenc
Ljudje smo čustvena bitja in pri vsakodnevnih odločitvah uporabljamo intuicijo. Vendar, če je tako početje zelo zaželeno v vsakdanjem življenju, pa je to na borzah lahko pogubno. Vlagatelji, ki odločitve sprejemajo na podlagi čustev in intuicije, bodo namreč skoraj zagotovo imeli dolgoročno podpovprečno donosnost. Če pa imamo vlagatelji premoženje naloženo skladno s finančnim profilom, potem bomo veliko lažje krmarili tako skozi obdobja pretirane evforije kot strahu. Na ta način se bomo lažje držali zastavljenega načrta varčevanja, s tem pa zmanjšali možnost paničnih razprodaj in napak zaradi tempiranja trgov. Posledice teh napak se lahko močno poznajo na prihodnji doseženi donosnosti, saj se najbolj donosni dnevi na borzah običajno zgodijo ravno po korekcijah, ko je zaradi pesimizma med vlagatelji in posledično paničnih razprodaj premija za tveganje pri delnicah nadpovprečno visoka. Vlagatelj, ki je v obdobju od leta 1994 do leta 2014 zaradi trgovanja zamudil samo 0,1 % dni z najvišjimi donosi, bi imel za približno 2 odstotni točki nižjo povprečno letno donosnost kot vlagatelj, ki je bil ves čas polno investiran (Preglednica 1). Tisti, ki je zamudil le 1 % najbolj donosnih dni, pa bi imel celo negativno letno nominalno donosnost.
Preglednica 1: Donosnost ameriških delnic od leta 1991 do 2014
Od decembra 1994 do decembra 2014 | Letna donosnost | Končni znesek pri vložku 10.000 USD |
Vlagatelj, ki je bil ves čas polno investiran | 7,73 % | 44.364 USD |
Vlagatelj, ki je zamudil 0,1 % najboljših dni | 5,83 % | 31.059 USD |
Vlagatelj, ki je zamudil 1,0 % najboljših dni | -4,08 % | 4.349 USD |
Vir: www.jeremysiegel.com, Bloomberg, NLB Skladi
Četudi v nasprotju z intuicijo, je običajno najbolje, da po obdobju visoke rasti tečajev na borzi del delniških naložb pretvorimo v manj tvegane naložbe in obratno po visokih borznih padcih. Ključni razlog za prerazporeditev naložb je v tem, da vlagatelji po obdobju visoke borzne rasti postanemo delnicam prekomerno izpostavljeni glede na finančni profil.
Pomena primerne naložbene strukture, ki je skladna s finančnim profilom vlagatelja, smo se nazadnje lahko zavedali ob zadnji borzni recesiji. Za takšne vlagatelje obstaja precej manjša verjetnost, da bodo danes, ko je že prišlo do znižanja borznih tečajev in ko so vrednotenja delnic bistveno bolj ugodna, panično razprodajali delniške naložbe. Z veliko mero verjetnosti je takšno ravnanje vlagatelja škodljivo. V družbi NLB Skladi smo preverili donosnost ameriških delnic v času zadnjih 13 recesij (Preglednica 2). V nasprotju s pričakovanji so delnice v času recesij zabeležile v povprečju +2,4-odstotno donosnost. Če iz vzorca izključimo finančno krizo leta 2008, potem ugotovimo, da so ameriške delnice v povprečni recesiji pridobile 5,5 % vrednosti. Čeprav se na prvo žogo morda ne zdi samoumevno, delnice že kmalu po začetku recesije dosežejo dno in z rastjo tečajev, ki sledi v preostanku recesije, že nakažejo na bolj svetlo gospodarsko prihodnost. Recesija je torej v splošnem odličen trenutek za nakup delnic. Že dve leti po recesiji je potrpežljivost vlagatelje nagradila z lepo, v povprečju 25-odstotno donosnostjo.
Preglednica 2: Predstavitev nekaj ameriških recesij po letu 1937 in povprečje vseh 13 recesij (v %)
Donosnost ameriških delnic | Eno leto pred recesijo | V recesiji | Dve leti po recesiji | V celotnem obdobju |
maj 1937 ˗ junij 1938 | 17,9 | -23,5 | -3,7 | -12 |
julij 1953 ˗ maj 1954 | 3,3 | 22,8 | 66,2 | 99,8 |
januar 1980 ˗ julij 1980 | 19,4 | 9,2 | -1,7 | 25,1 |
december 2007 ˗ junij 2009 | 5,5 | -35 | 49,6 | 2,5 |
Povprečje | 3,6 | 2,4 | 25 | 29,8 |
Vir: www.econ.yale.edu, Bloomberg, NLB Skladi
Informacije na tej spletni strani predstavljajo tržno sporočilo.
marec, 2020
Ponujamo vam številne naložbene priložnosti ter kakovostno obveščanje in pomoč pri zasledovanju vaših investicijskih ciljev.