V življenjskem ciklu večine rastočih podjetij pride čas, ko za uresničevanje svojih načrtov potrebujejo bančno financiranje. Čeprav so nekateri podjetniki tako ekstremno previdni, da nočejo niti slišati, da bi komur koli kaj dolgovali (ter se ne zavedajo, da je dolžniško financiranje običajno cenejše od financiranja z lastniškim kapitalom), je pogostokrat tako, da se podjetje preprosto mora razvijati vsaj tako hitro kot konkurenti, kajti če zaostane, ga morda jutri ne bo več.
Kreditiranje podjetij je ena od temeljnih bančnih funkcij in ustrezno pripravljene projekte banke vedno rade podprejo. Osnovni kriteriji, ki banko vodijo pri odobravanju financiranja projektov svojih strank, praviloma veljajo tako za mikro in mala kot tudi za srednja in velika podjetja. V grobem lahko dejavnike pri presoji razdelimo na kvantitativne (finančne, t.i. "trde") in kvalitativne (manj oprijemljive "mehke" informacije o stanju podjetja in kredibilnosti projekta). Začnimo s primerom.
Neotisk d. o. o. (spremenjeno ime) je tipično mikro podjetje s tremi zaposlenimi. Ukvarja se s kombinacijo storitev in proizvodnje: grafičnim oblikovanjem, pripravo za tisk ter digitalnim tiskom na papir in druge materiale. V kriznem obdobju je dobro krmarilo. Medtem ko je nekatere njegove konkurente kriza močno prizadela, ima Neotisk toliko naročil, da jih z obstoječo opremo ne dohaja več. V podjetju bi radi kupili nov tiskarski stroj za digitalni tisk, ki stane 38.000 evrov, a za to potrebujejo bančni kredit. Ko se bo direktor Neotiska s to idejo oglasil pri poslovnem skrbniku v svoji banki, bo moral predložiti podatke, s katerimi bo prepričal banko, da je projekt primeren za kreditiranje. V podjetju so pripravili pregleden poslovni načrt investicije, v katerem so opredelili pomen stroja za prihodnje poslovanje podjetja. Dotaknili so se tudi trenutnega stanja panoge ter konkurentov in predvidevanj za prihodnost ter vseh ostalih pomembnih elementov poslovnega načrta, po predlogi, ki jo je Slovenski podjetniški sklad pripravil za samostojne podjetnike in gospodarske družbe.
Poglejmo si najprej finančno/kvantitativne dejavnike.
NASVET: Lastna udeležba investitorja v projektu je nujna, saj predstavlja blažilec pri zaščiti finančne konstrukcije projekta pred nepredvidenimi zunanjimi vplivi. Odvisno od vrste dejavnosti in od narave projekta naj lastna udeležba znaša med 10 in 30 ali več odstotkov.
NASVET: Ustrezen denarni tok je poglaviten (primarni) vir poplačila kredita. Bodimo realni ali še bolje rahlo konservativni pri oceni, kolikšne obroke bomo lahko odplačevali, tako da bomo imeli še nekaj rezerve za nepredvidene dogodke.
NASVET: Preden podamo povpraševanje za kredit sami pravočasno opredelimo, kaj bomo kot kreditojemalec lahko ponudili v zavarovanje. Možnosti je veliko: hipoteka na nepremičnino, zastava premičnin (oprema, vozila, mehanizacija, izjemoma zaloge ), nezapadlih terjatev ali prvovrstnih vrednostnih papirjev ter solidarno poroštvo primerne fizične osebe ali tretje pravne osebe. Zasebnik in s.p. lahko kot dodatno zavarovanje ponudi vinkulacijo police življenjskega zavarovanja ali drugo lastno premoženje, ki ga je moč ovrednotiti in zanje obstaja realno tržno povpraševanje . Možnosti je veliko, od banke je odvisno, če zavarovanje sprejme kot primerno obliko sekundarnega vira odplačila.
NASVET: Dobro je, da je kapitala v bilančni vsoti najmanj 10 % (kar je odvisno tudi od tega, kako kapitalsko intenzivna je panoga), zelo priporočljivo je, če je ta odstotek še precej višji. Za verodostojnost podjetja in njegovo stabilnost ni dobro, če si lastniki sproti izplačujejo ves dobiček in vsaj dela kapitala ne akumulirajo v podjetju.
NASVET: Več zaporednih let z izgubo, predvsem kadar izguba nastaja iz rednega poslovanja, je signal banki, da podjetje ni dovolj hitro ukrepalo za reševanje težav. Odlašanje s sanacijskimi ukrepi se ne obrestuje, četudi so ti na kratek rok lahko boleči.
NASVET: Dinamičen pogled na poslovanje podjetja bo banki povedal, kako se podjetje spopada s konkurenco na trgu in drugimi okoliščinami poslovanja.
NASVET: Skrbimo, da imamo do vseh svojih poslovnih partnerjev korekten odnos, in hkrati skrbno spremljamo plačila naših kupcev ter v primeru zamud pri plačilih pravočasno ustrezno ukrepamo.
Na uravnoteženost bilančne slike podjetja je treba misliti že prej, ne šele takrat, ko bomo povpraševali za kredit.
Zdaj pa nadaljujmo še s tako imenovanimi nefinančnimi/kvalitativnimi dejavniki, ki jih je težje preliti v suhoparne številke.
NASVET: Izkušen vodilni kader, ki je že uspešno previharil kakšno poslovno težavo, je za banko dober znak.
NASVET: S korektnim sodelovanjem z banko, ko so bili časi ugodni, bo podjetje pripravilo dober temelj za čas, ko bodo razmere slabše in bo pomoč banke dobrodošla.
Če smo se kot podjetje v preteklosti do banke vedli korektno, lahko utemeljeno pričakujemo, da nam banka ne bo obrnila hrbta, ko jo bomo potrebovali. Podjetnik, ki je ambiciozen, a dovolj realističen, ki trdno verjame v svoj projekt in zna to tudi pokazati, bo banko lahko prepričal, da je projekt kakovosten in ustvarja dodano vrednost. Na podlagi izkušenj mu že pred tem lahko pomagajo tudi poslovni skrbniki v NLB, zato je zelo koristno, da se podjetje že v začetni fazi pripravljanja investicije za nasvet obrne na svojega poslovnega skrbnika.
marec, 2013
Vam pri izvedbi novih poslovnih idej pogosto zmanjkuje finančnih sredstev ali pa imate zgolj trenutne likvidnostne težave? V vseh primerih boste v nas našli zanesljivega in strokovnega partnerja, pripravljenega prisluhniti vašim željam in potrebam.