Izpušni plini, kislo kitajsko vino, poceni nafta in slovenski gospodarski preporod

Tako bi najlažje strnili dogajanje na tujih in domačih kapitalskih trgih v zadnjih treh mesecih.


Dizelgate

Usodni izpušni plini so v nekaj dneh zmanjšali vrednost enega največjih svetovnih proizvajalcev avtomobilov za več kot 35 % oziroma za skoraj 30 milijard EUR. Končne razsežnosti afere »dizelgate« še ni moč oceniti. Kar pa zagotovo lahko trdimo, je, da bo afera vsaj kratkoročno, če ne celo srednjeročno, vplivala na blagovno znamko »Made in Germany«. Nemški proizvodi so namreč med vlagatelji in potrošniki uživali visoko zaupanje glede kakovosti, zanesljivosti in vzdržljivosti. Made in Germany je bila svetovna uspešnica, sicer si skoraj 7 % presežka tekočega računa plačilne bilance Nemčije le stežka razložimo.

Afera se zaenkrat še ni razširila na druga nemška avtomobilska podjetja. BMW vztrajno zatrjuje, da podobne programske opreme, kot jo je v avtomobilih uporabil VW, v svoja vozila ni vgrajeval. Zaradi afere je že odstopil predsednik uprave Martin Winterkorn, ki se mu kljub temu obeta lepa nagrada v višini več kot 25 milijonov EUR. Martin Winterkorn je nedavno v boju za prestol VW porazil dolgoletnega patriarha prof. Piecha, ki pa se bo zelo verjetno skozi široko odprta vrata vrnil v sam vrh avtomobilskega giganta.

Kitajski tiger

Kitajski gospodarski tiger počasi, a vztrajno peša. Upad gospodarske aktivnosti pa povzroča velike preglavice investitorjem. Kitajska že zadnjih nekaj mesecev bega svetovno investicijsko javnost. Razlogov za skrb je veliko. Vsak dan več. Gospodarska aktivnost drugega največjega gospodarstva na svetu peša. Visoke stopnje rasti, ki smo jim bili priča v zadnjem desetletju, so dokončno preteklost.

Vlagatelje skrbijo predvsem ukrepi, ki so jih sprejele tamkajšnje oblasti. Intervencija države na kapitalskih trgih v obliki odkupa delnic, ukrepi centralne banke in medijska gonja zoper novinarje, ki so pisali negativne članke o tamkajšnjem kapitalskem trgu, ne zbujajo ravno zaupanja, da so stvari pod nadzorom.

Bolj nevarne kot padci na kitajskih domačih borzah pa so lahko posledice na trgu nepremičnin. Kljub veliki rasti in skoraj tako velikemu padcu cen na delniških trgih ostaja ta trg med tamkajšnjim prebivalstvom relativno nepoznan. medtem ko vlagatelji bistveno večje količine denarja vlagajo v nepremičnine. Padci cen nepremičnin bi močno udarili tudi tamkajšnji bančni sistem.

Nižja gospodarska aktivnost na Kitajskem in posledično bistveno manjše povpraševanje po surovinah puščata posledice tudi na surovinskih trgih. Padec cen nafte na letni ravni je znaten. Poleg nafte pa so se v zadnjem letu pocenile skoraj vse surovine. Zaradi padcev cen pa so pod velikim pritiskom tudi cene podjetij iz surovinskega sektorja. V zadnjem letu je propadlo že kar nekaj velikih premogovnikov v ZDA, na robu zloma pa se nahaja tudi kar nekaj podjetij, ki se ukvarjajo s črpanjem nafte, največji ameriški rudnik urana, eno največjih surovinskih podjetij Glencore itn.

Slovenija

Slovenska gospodarska aktivnost se je v drugem četrtletju nekoliko upočasnila. Razveseljivo pa je dejstvo, da vedno večji generator gospodarske rasti postaja potrošnja. Le-ta je bila v preteklih letih rakasta rana slovenskega gospodarstva, sedaj pa je poleg izvoza postala nov steber slovenskega gospodarskega okrevanja.  

Poleg omenjenega beleži izjemno leto slovenski turizem. V prvih osmih mesecih letošnjega leta so našteli skoraj 13 % več prihodov turistov kot v enakem obdobju lani. Slovensko gospodarstvo raste bistveno hitreje kot povprečje EU. Tudi za prihodnje leto je UMAR napovedal stabilno in hitrejšo gospodarsko rast kot za celotno EU.

Statistični urad je objavil, da so cene nepremičnin v Sloveniji poskočile že drugo četrtletje zapored. Najbolj so porasle cene novogradenj v Ljubljani. Nizke obrestne mere in ugodno vrednotenje nepremičnin bodo verjetno tudi v prihodnje pripomogli k nadaljnji rasti cen. Vedno bolj pa se bo odražalo dejstvo, da je zaradi propada skoraj 75 % podjetij iz gradbenega sektorja bilo izvedenih zelo malo naložb v stanovanjske nepremičnine in da bo ponudba le stežka sledila povečanemu povpraševanju. Tudi javne finance odražajo boljše gospodarske razmere v državi. Proračunski primanjkljaj naj bi letos prvič po začetku krize padel pod magično mejo 3 %.

Dogajanje na slovenski borzi pa v zadnjih mesecih ni bilo ravno spodbudno. Cene delnic na domačem trgu so sledile trendom na tujih kapitalskih trgih. Od lokalnega vrha, doseženega aprila letos, je SBI izgubil že več kot 20 % svoje vrednosti. Najbolj na udaru so bile delnice s privatizacijskega seznama. Največja poraženca sta bila nedvomno Cinkarna Celje, katere vrednost je padla z 210 EUR na manj kot 80 EUR. Slovenski Telekom pa je na neslavnem drugem mestu. S skoraj 160 EUR se je cena več kot razpolovila na današnjih 73 EUR (podatek 30. 9. 2015).

Obeti za slovenski delniški trg so relativno ugodni. Ugodni kazalniki vrednotenj, relativno visoka gospodarska rast ter ekstremno nizke obrestne mere bi morali tudi v prihodnje pozitivno vplivati na dogajanje na Ljubljanski borzi.

oktober, 2015

Matej Rigelnik

Sektor za privatno bančništvo

menu prosti cas

Privatno bančništvo

NLB Privatno bančništvo je ekskluzivna ponudba finančnih in s financami povezanih storitev, ki ustrezajo potrebam premožnih posameznikov in družin.

Ponujamo vam številne naložbene priložnosti ter kakovostno obveščanje in pomoč pri zasledovanju vaših investicijskih ciljev.

Naložbe

Ne zamudite dobrega nasveta

Pridružite se več kot 220.000, ki redno dobivajo najbolj sveže nasvete za dobre finančne odločitve.


Prijavi se

Na voljo smo vam 24 ur na dan, vse dni v letu!