Iz kmetijstva v podjetništvo

Kmetijska dejavnost ponuja mnogo možnosti za razširitev v podjetniško pot, kar sta s svojo linijo namazov Marmela dokazala tudi Uroš in Valentina. Ko se boste soočili z možnostjo prodaje svojih izdelkov, boste morali najprej izbrati primerno statusno-pravno obliko. Pa najprej poglejmo, kako je opredeljen status kmeta.

Status kmeta

Status kmeta lahko pridobite posamezniki, ki se ukvarjate s kmetijsko dejavnostjo, ste za opravljanje te dejavnosti ustrezno usposobljeni in iz nje ustvarjate določen dohodek oziroma izkazujete, da boste lahko ustvarili nek določen dohodek.

Fizična oseba je kmet, če je:

• lastnik, zakupnik oziroma drugačni uporabnik kmetijskega zemljišča, ki to zemljišče obdeluje sam ali s pomočjo drugih ali
• družinski član osebe, ki je lastnik, zakupnik oziroma drugačni uporabnik kmetijskega zemljišča ali
• oseba, ki je iz kmetijske dejavnosti pridobivala pomemben del dohodka, pa zaradi starosti in delovne nezmožnosti ne opravlja kmetijske dejavnosti na kmetiji, če
• poskrbi za obdelavo kmetijskih površin ali
• da izjavo na upravni enoti, da bo sama ali s pomočjo drugih obdelovala kmetijska zemljišča, za katera se izkaže, da jih bo pridobila.

Kmet z dopolnilno dejavnostjo

V bančni praksi se največkrat srečujemo s statusom samostojnega kmeta, ki ga ima fizična oseba. Kadar pa kmetje želijo prodajati svoje izdelke ali storitve tudi drugim pravnim osebam oz. na trgu, pa zato potrebujejo dodatno registracijo dejavnosti v obliki dopolnilne dejavnosti na kmetiji. To jim omogoča dejansko prejemanje plačil za svoje storitve ali izdelke.

Statusno-pravne oblike podjetniške dejavnosti

Če želite prodajati izdelke, kot so sir, jogurt, marmelada, sokovi in tudi namazi Marmela, je dobro poskrbeti, da bo imela vaša podjetniška dejavnost eno izmed ustreznih statusno-pravnih oblik. Najverjetneje se boste za opravljanje pridobitne dejavnosti odločali med registracijo dejavnosti kot samostojni podjetnik (s. p.) in ustanovitvijo družbe z omejeno odgovornostjo (d. o. o.). Kmetje svojih kmetij ne morete preoblikovati v s. p. ali d. o. o., lahko pa ustanovite podjetje, ki ni neposredno povezano s kmetijo, in prek tega podjetja skrbite za distribucijo kmetijskih izdelkov.

• Samostojni podjetnik je za mnoge prva oblika opravljanja dejavnosti. Za to obliko se običajno odločite, če ste edina oseba, ki je lastnik in ustanovitelj pravne osebe, in če želite na trgu samostojno opravljati pridobitno dejavnost.
• Poznamo tudi takoimenovani popoldanski s. p., ki pa je pogovorni izraz za samostojnega podjetnika, ki si prispevkov za socialna zavarovanja ne plačuje iz naslova opravljanja dejavnosti kot s. p., ampak je zavarovan drugje (zaposlen pri drugem delodajalcu), dejavnost, ki jo opravlja v okviru svojega s. p., pa je njegova dodatna dejavnost. Razlika med »polnim« in »popoldanskim« s. p. je v plačilu prispevkov za socialno varnost, njun pravni status pa je enak in imata enake dolžnosti in pravice.
• Pravnoformalno obliko družbe z omejeno odgovornostjo lahko ustanovi ena ali več domačih ali tujih pravnih ali fizičnih oseb, ki delovanje podjetja in medsebojne odnose uredijo z družbeno pogodbo, ki jo je treba tudi notarsko overiti. Če želite ustanoviti d. o. o., boste potrebovali osnovni kapital, ki znaša najmanj 7.500 evrov.
• Ustanovite lahko tudi družbo z neomejeno odgovornostjo, ki pa je v našem prostoru razmeroma redka oblika. Ustanovitelji za obveznosti družbe odgovarjajo z vsem svojim premoženjem, za ustanovitev pa ni predpisan osnovni kapital.
• Ena od možnosti je tudi osebno dopolnilno delo, o katerem govorimo, kadar posameznik osebno sam opravlja gospodinjska in podobna dela, nabira in prodaja gozdne sadeže in zelišča ali opravlja druga manjša dela, na primer izdeluje izdelke domače obrti, opravlja občasne inštrukcije ipd. Za takšno delo se lahko odloči posameznik, ki je brezposeln, zaposlen ali upokojen, je pa priglašen pri AJPES-u kot oseba, ki opravlja osebno dopolnilno delo in ima za obdobje, v katerem opravlja tako delo, plačano vrednotnico.

Obstajajo tudi še druge oblike podjetij, ki pa v kmetijstvu običajno ne pridejo v poštev.

Na kaj vpliva status podjetja

Kakšno poslovno obliko bo imelo vaše podjetje, ima odločilen vpliv na štiri vidike poslovanja:

• kakšna bo vaša odgovornost do poslovnih obveznosti;
• na kakšen način boste vodili poslovne dokumente;
• kakšen bo način plačevanja davkov in prispevkov ter njihova višina;
• na kakšen način si boste izplačevali dobiček.