Odločitev za način proizvodnje zahteva temeljit premislek

Odločitev za način proizvodnje je strateška odločitev, ki bo imela velik vpliv na vaše poslovanje. Zato je najprej treba vedeti, kaj vsak od načinov proizvodnje pomeni za podjetje.

Lastna proizvodnja pomeni zaključevanje vseh proizvodnih procesov z notranjimi (lastnimi) viri podjetja. To vam omogoča neodvisnost delovanja, lažje načrtovanje in prilagajanje spremembam, ki jih zahteva trg. Stroški logistike so nižji in olajšano je komuniciranje, obenem pa se tudi nenehno učite in pridobivate nove izkušnje, kar prispeva k boljšemu razumevanju vseh procesov in vam olajša razvoj in izboljšanje proizvodnih delov izdelka. Če se odločite za lastno proizvodnjo, boste potrebovali večje število zaposlenih za dokončanje vseh aktivnosti, ki jih narekuje proizvodnja vašega izdelka, in tudi vaše kapitalske potrebe bodo večje, saj bo treba poskrbeti za proizvodne prostore ter kupiti opremo in poskrbeti za njeno vzdrževanje.

Oddaja proizvodnje zunanjemu izvajalcu (angl. outsourcing) pa je strategija podjetja, ko to zunanjim izvajalcem zaupa izvajanje nekaterih dejavnosti, ki jih sicer zmore izvajati samo, pri čemer pa podjetje ohranja svoje temeljne zmožnosti. Prednost te strategije je, da potrebujete manjše število zaposlenih, znižujete stroške oziroma potrebne investicije, ki bi bile na primer nujne za nakup strojev in ureditev proizvodnih prostorov, posledično pa tudi ni pritiska za polno zasedenost proizvodnih kapacitet. Zelo pomembno je, da skrbno izberete prave partnerje, s katerimi bi sodelovali, običajno se povečajo stroški logistike, tudi poslovno tveganje je večje, saj proizvodni proces nadzoruje partnersko podjetje. Ker so tukaj tveganja večja, je zaželeno, da poskrbite za ustrezen pravni okvir in formulacijo medsebojnega sodelovanja, s katero ne prevzemate odgovornosti za škodo in tveganja, na katera ne morete vplivati.

Anja je del svoje proizvodne dejavnosti za izdelek Gaia Naturelle Kolagen shot oddala v najem drugemu podjetju, saj smo skupaj ugotovili, da bo to za njen poslovni model najustreznejša rešitev, ker tako:

• Nadzira kapitalske stroške. Zmanjševanje stroškov je samo eden od razlogov, zakaj se odločiti za outsourcing. Anja je na ta način del fiksnih stroškov pretvorila v variabilne in jih tudi znižala (nima investicijskih stroškov, amortizacije ipd.). S tem je lastnemu kapitalu dala možnost za druge naložbe v podjetju, na primer za povečanje izdatkov za marketing ali prodajo. Marsikateri podjetnik se s tem izogne velikim investicijskim izdatkom v zgodnjih fazah poslovanja.
• Poveča učinkovitost, fleksibilnost poslovanja in zniža stroške dela. Ena od koristi outsourcinga je nedvomno tudi možnost povečanja učinkovitosti poslovanja, saj se lahko na ta način osredotočite predvsem na aktivnosti, ki vam bodo prinašale najvišjo dodano vrednost: lahko razvijate nove izdelke ali povečate učinkovitost trženja in distribucije.
• Osredotoča se lahko na svojo osnovno dejavnost. Viri v podjetju niso neskončni, kar velja tudi za vodje, ki imajo omejen čas in pozornost. Ta strategija vam omogoča, da svojo pozornost preusmerite s perifernih dejavnosti (proizvodnje) na prodajo in razvoj novih izdelkov.
• Zmanjša tveganja. Vsako poslovno naložbo spremlja določena stopnja tveganja. Ker se tržišča, kupci, konkurenca, predpisi, finančni pogoji in tehnologije hitro spreminjajo, lahko zunanji izvajalci enostavneje prevzamejo in upravljajo ta tveganja, saj imajo več strokovnega znanja in kapacitet, da lahko lažje sledijo spremembam na trgu in se odzovejo nanje.

Na voljo so različni viri financiranja

Primer Anjinega podjetja je zanimiv tudi z vidika različnih virov financiranja, ki so na voljo za podjetnike. Anja je namreč potrebovala veliko sredstev že za razvojne aktivnosti, saj je bilo treba izdelek ustrezno testirati in certificirati ter preveriti, ali se problem, ki ga je s svojim izdelkom reševala, ujema z rešitvijo, ki jo je želela ponuditi na trgu.

Ko podjetniki iščete finančne vire, je koristno vedeti, v katerem življenjskem ciklu je vaše podjetje (ideja, razvoj, prototip, rast) in kakšen je njegov potencial rasti (kar vpliva na velikost investicije), upoštevati pa je treba tudi geografski (kje podjetje deluje) in sektorski kriterij (vrsta panoge). V primeru, ko podjetniki iščete investitorja, ki bi investiral v kapital in pridobil tudi lastniški delež v podjetju (s tem tudi možnost soodločanja o strateškem razvoju podjetja), kot podjetniki-lastniki ne smete zanemariti niti neformalnih kriterijev, na primer ali si z investitorjem delite vizijo in vrednote. V primeru bančnega financiranja ta kriterij ni neposredno povezan s pridobitvijo finančnih sredstev. V vsakem primeru pa je za podjetnike bistveno, da razumete tudi pomen in cilje posameznih finančnih mehanizmov, saj je od faze, v kateri je podjetje, in od potreb podjetja odvisno tudi, kateri vir financiranja bi bil za vas v tistem trenutku najprimernejši.

Ko se soočate s temi vprašanji, je smiselno tudi, da poiščete pomoč bančnih svetovalcev, na primer v poslovnih enotah po vsej Sloveniji in NLB Centru inovativnega podjetništva, kjer bomo skupaj analizirali vaše podjetje in vam ustrezno svetovali.

Ko podjetniki svojo idejo oziroma izdelek šele razvijate, prva sredstva običajno pridejo prek takoimenovanega financiranja 4F: prvi F predstavljajo ustanovitelji (angl. founders), drugi F je družina (angl. family), za tretjim F se skrivajo prijatelji (angl. friends), četrti F pa predstavljajo naivneži (angl. fools). Tem investitorjem je skupno, da podjetnike ponavadi poznajo in s svojimi sredstvi vsaj delno omogočijo pokrivanje začetne investicije. Na tej stopnji je pomemben vir financiranja tudi možnost pridobitve nepovratnih sredstev financiranja (EU razpisi, državne in lokalne razvojne agencije).

V naslednjem koraku investitorji poleg finančnih sredstev ponujajo svoje znanje, izkušnje, povezave in občutek glede gibanja trendov na trgu. Investitorje v tej točki zanimajo predvsem: atraktivnost izdelka (ali rešuje relevanten problem, ki ga je treba nagovoriti), konkurenčnost in skalabilnost (kakšen je razvojni in prodajni potencial izdelka ter ali je rešitev izvedljiva in ima potencial za poslovni uspeh) ter ekipa (ali je ekipa sposobna izpeljati zadani izziv, kakšni so njeno strokovno znanje, strast in predanost).

Šele pozneje, ko podjetje preide v fazo širitve, ko lahko razširi poslovanje, razvija trg in izdelek, pride v poštev bančno financiranje oziroma kreditiranje, saj je ena od nalog podjetja, da skrbi za redno zagotavljanje obratnega kapitala. Ena od možnosti je investicijski kapital v obliki lastniške naložbe v podjetje, čemur običajno sledijo organizacijske in poslovne spremembe podjetja.

Druga možnost pa je, da za financiranje zaprosite banko. Ta pri odločitvi, ali bo odobrila denarna sredstva ali ne, upošteva finančne in nefinančne dejavnike, ki jih ovrednoti s takoimenovano kreditno analizo 7C. Za banko je najpomembnejši kriterij ustvarjanje denarnega toka, ki omogoča normalno poslovanje in sposobnost odplačevanja dolgov (angl. capacity), sledijo kapitalska ustreznost podjetja in lastna udeležba (angl. capital), značilnost komitenta in njegova boniteta (angl. character), ustrezna zavarovanja (angl. collateral), pogoji poslovanja, položaj podjetja v panogi in sama panoga (ang. condition). Na nefinančni strani pa banka preveri vodstveno ekipo, kakovost odnosa med podjetjem in banko, lastniško strukturo in povezanost (angl. control) ter izvedljivost poslovnega modela (angl. common sense).

Zavedati se je tudi treba, da se bančni kriteriji pri podelitvi finančnih virov za podjetnika seveda razlikujejo od kriterijev investitorjev, saj se bančni poslovni model močno razlikuje od poslovnega modela investitorja.