Želite nastaviti vstopno stran za Podjetja kot privzeto vstopno stran?

Neustavnost davka na nepremičnine večje vrednosti

Kako vpliva odločba ustavnega sodišča na tekoče in kako na pravnomočno že zaključene postopke? So še kateri davki potencialno ustavno sporni in kaj je smiselno že danes narediti za razplet v našo korist, če se ugotovi neustavnost?

Ustavno sodišče je konec februarja 2015 ugotovilo, da je bila določitev davčne osnove za davek na nepremično premoženje večje vrednosti v neskladju s slovensko ustavo. Po razveljavitvi Zakona o davku na nepremičnine (ZDavNepr) in ugotovitvi neustavnosti Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN) za namene obdavčenja pred približno letom dni je strokovna javnost to odločitev pričakovala.

Čeprav tega davka davčni organi od 1. januarja 2014 ne odmerjajo več, je tema vseeno aktualna, kajti v prispevku bomo odgovorili na vprašanje, kako nedavna odločitev ustavnega sodišča vpliva na tekoče postopke in kako na pravnomočno končane postopke, v katerih se zavezanci zoper odločbe niso pritožili oziroma sprožili sodnih postopkov. Na kratko bomo v članku opozorili tudi na to, kateri davki so še potencialno ustavno sporni.

Razlog za ugotovitev neustavnosti

Odločba ustavnega sodišča je za razliko od tiste, v kateri je bil razveljavljen ZDavNepr in za neustavnega ugotovljen ZMVN, zelo kratka. Njeno bistvo je, da se vrednost v evidenci geodetske uprave (t. i. posplošena tržna vrednost, PTV) ne more uporabiti za odmero davkov in da je ureditev problematična tudi s postopkovnega vidika.

Vpliv odločbe ustavnega sodišča na tekoče in pravnomočno že zaključene postopke

Pričakovati je mogoče, da bodo zavezanci, ki imajo še odprte postopke (so zoper odločbo vložili pritožbo ali pozneje tožbo oziroma celo revizijo, ki še niso bile rešene), s svojimi pravnimi sredstvi uspeli, čeprav morda v postopkih niso ugovarjali neustavnosti. Odločbe ustavnega sodišča so od objave naprej namreč obvezne.

Tisti bralci, ki imajo ob branju tega prispevka še odprt rok za vložitev pritožbe, tožbe ali revizije[1], pa naj to vsekakor storijo. Če bodo odločbe odpravljene, bodo ti zavezanci, ki so davek že plačali oziroma jim je bil prisilno izterjan, tega dobili vrnjenega z obrestmi. Preostalim pa davka ne bo treba plačati.

Drugače velja za tiste zavezance, ki se zoper odločbe o odmeri davkov niso pritožili oziroma niso sprožili sodnih postopkov ali so bili ti že pravnomočno končani. Njihove odločbe so pravnomočne in jih ni mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti, saj takega pravnega sredstva naša zakonodaja ne predvideva. Ustava namreč določa, da mora pogoje in postopek za poseg v pravnomočne odločbe državnih organov predpisati zakon. Ti zavezanci posledično tudi ne bodo mogli prejeti vrnjenega že plačanega zneska davka, če pa ga še niso plačali, jim bo lahko prisilno izterjan, kajti dokler odločba o odmeri davka obstaja, je zakonita in pravilna.

Primeri drugih davkov, ki uporabljajo posplošeno tržno vrednost kot davčno osnovo

V veljavi ostaja še nekaj davčnih zakonov, ki določajo posplošeno tržno vrednost pri izračunu davčne osnove. Najbolj problematičen se zdi davek na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč, nekoliko manj pa davek na promet nepremičnin ter davek na dediščine in darila.

Če se bo kdo od bralcev srečal z odmero teh davkov in bo posplošena tržna vrednost presegala dejansko vrednost, bi veljalo razmisliti o načinu reševanja zadeve. Treba bo sprožiti ustrezne pravne postopke, sicer poznejša ugotovitev neustavnosti oziroma razveljavitev zakona davčnemu zavezancu ne bo koristila.

Dodati je treba, da se podatki o posplošeni tržni vrednosti denimo uporabljajo tudi pri odločanju o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (socialne pomoči, znižano plačilo vrtca, otroški dodatek, subvencija za šolsko prehrano ipd.). Prosilec lahko izgubi pravico ali pa je ta nižja, če ima v lasti nepremičnino, katere posplošena tržna vrednost bistveno odstopa od dejanske vrednosti. Tudi v teh primerih imajo lahko nerealne vrednosti v evidenci geodetske uprave hude posledice za prosilce, ki so že tako v težkem socialnem položaju.


[1] V zvezi z revizijo je treba opozoriti, da jo lahko vloži le oseba, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Če stranka takega izpita nima opravljenega, vrhovno sodišče njene vloge ne bo obravnavalo.

marec, 2015

BDO Svetovanje d.o.o.

privatno bancnistvo banner

Privatno bančništvo

NLB Privatno bančništvo je ekskluzivna ponudba finančnih in s financami povezanih storitev, ki ustrezajo potrebam premožnih posameznikov in družin.

Ponujamo vam številne naložbene priložnosti ter kakovostno obveščanje in pomoč pri zasledovanju vaših investicijskih ciljev.

Naložbe

NLB Dogodki

    Ne zamudite dobrega nasveta

    Pridružite se več kot 220.000, ki redno dobivajo najbolj sveže nasvete za dobre finančne odločitve.


    Prijavi se