Ko smo se odpravljali na pogovor z Nikom Vidergarjem, vodjo grozda štirih poslovalnic, lociranih v Novi Gorici, Sežani, Idriji in Ajdovščini, smo pomislili, da bo tokrat druženje potekalo malce bolj ležerno: po primorsko. Prvi stik s povabilom na kavo je morda tudi še dal tak občutek, a že po nekaj stavkih z našim sogovornikom je postalo jasno, da gre za ciljno naravnanega človeka z visokimi ambicijami, ki ima raje konkretna dejanja.

Niko Vidergar se je v bančništvo podal leta 2000. Pred tem je delal v menjalnici in pogosto je poslovno zahajal v banke. Nekega dne je sklenil povprašati, ali bi potrebovali človeka, kot je on. »Sedel sem v avto, se odpeljal na upravo in se na hitro predstavil. Očitno sem se zdel odgovornim zanimiv, saj so mi dejali, naj pošljem življenjepis in prijavo. To sem tudi storil in, glej ga zlomka, bil sem sprejet,« pojasni svoje korake in aktivnost.

  
Dejanja naj bodo pred besedami

Sam pravi, da je človek dejanj. Rad vodi z zgledom: »Z dejanji se pove več kot z besedami. Nočem biti nadrejeni, ki zgolj govori in deli naloge, ampak sem vedno pripravljen z delom dokazati, da se lahko naredi več.«

Njegov urnik je nabito poln. Na delo se vozi iz Postojne. Ko imajo sodelavke in sodelavci odmor, sam izkoristi čas za potovanje med poslovalnicami. Ker ne želi izgubiti stika s strankami, se z njimi srečuje tudi izven delovnega časa. In ko končno pride domov, ga čaka še študij. »Imam končano višjo strokovno šolo, a trenutno študiram na fakulteti za management v Novi Gorici, saj želim nadgraditi formalno izobrazbo. Včasih, ko še nisem bil tako odgovoren kot danes, sem mislil, da bo višja šola dovolj. A nato pride čas, ko si moraš naliti čistega vina in si priznati, da nisi dal vsega od sebe. Da imaš pomanjkljivost, ki jo je potrebno odpraviti.«

Sprejmimo odgovornost

Niko Vidergar prizna, da ga v današnji družbi moti, da ljudje ne sprejemajo odgovornosti za svoja dejanja. »Ustavi nas policist in kaznuje zaradi prehitre vožnje. Potem pa je pogosto tako, da za prejeto kazen krivimo njega, ker nas je ustavil, in ne sebe, ker smo vozili prehitro. Za kazni so krivi policisti, za slabo plačo politiki ... Lastne odgovornosti za življenje, ki ga živimo, ne želimo sprejeti.« Pravi, da sam s sprejemanjem odgovornosti nima težav: “Bančništvo je panoga, ki terja veliko odgovornost. V NLB kot največji slovenski banki je ta občutek še toliko bolj prisoten. Lahko bi rekli, da to čutimo kot pozitiven pritisk, ki nas vodi do ustvarjanja dobrih praks in k novim pristopom.«

S položajem na hierarhični lestvici znotraj organizacije je večja tudi odgovornost za delo in dejanja drugih, podrejenih, je prepričan. »Tveganja, da bo nekdo od podrejenih nekaj storil napak, ne moreš nikoli izničiti. Lahko pa ga minimaliziraš z redno komunikacijo, svetovanjem in primernim nadzorom. Če naredim primerjavo: ko zjutraj sedemo v avto, nikoli ne vemo, kaj nas čaka na cesti. A če bomo sledili pravilom, ravnali odgovorno in poskrbeli za vse varnostne ukrepe, bo tudi v primeru nesreče škoda manjša.«

Po Vidergarjevih besedah enako velja tudi v odnosu do strank. Bančnik ne more sprejeti odgovornosti za njihove odločitve. Zato je pomembno, da znajo stranke pravilno oceniti svoje finančne zmožnosti, da posredujejo podatke, ki so res popolni in pravi, saj v nasprotnem primeru škodijo le sebi. »Odgovornost bančnika pa je, da stranki razloži, čemu so namenjeni vsi postopki in zakaj potrebujemo vse podatke, na podlagi katerih se odločamo.«

Uživa v delu

Ko Nika povprašamo, ali ob napornem urniku najde kaj časa za hobije, odgovori, da zanje trenutno nima časa. »Še moj motor je zdaj bolj ali manj v garaži in se le občasno zapeljem z njim na kakšno krajšo razdaljo, morda do Obale na kavo. Seveda imam v načrtu tudi kakšen daljši potep, a glede na trenutne obveznosti bo to moralo malce počakati. In morem priznati, da mi to odgovarja. Če bi mi danes ponudili službo z delovnikom do treh, je ne bi sprejel. Jaz tega kar delam, ne jemljem kot službo, ampak kot način življenja. In v tem uživam.«

maj, 2018