Nasledstvo je eden največjih izzivov družinskih podjetij. Gre namreč za izjemno kompleksen proces, ki obsega veliko več kot le pravni prenos lastništva na novega lastnika. Družinska podjetja nasledstvo največkrat izvedejo v družini, ni pa to edina možnost, zlasti če med družinskimi člani ni ustreznega naslednika. Zato je dobro, da podjetniki poznajo tudi druge oblike prenosa nasledstva podjetja in začnejo pravočasno razmišljati o prihodnosti podjetja tudi po njihovem izstopu.

Raziskava agencije SPIRIT iz leta 2016 potrjuje, da je nasledstvo velik izziv slovenskih družinskih podjetij, ki jih v veliki meri še čaka (dve tretjini teh podjetij vodi še prva generacija). Dodatno k temu prispeva dejstvo, da je bila večina teh podjetij ustanovljena v začetku 90. let prejšnjega stoletja in se postopoma čedalje bolj spoprijemajo s staranjem njihovih ustanoviteljev. Zato postaja pravočasen in premišljeno izveden prenos lastništva in vodenja aktualna tema, poudarjajo tudi avtorji raziskave Slovenski podjetniški observatorij 2018 mariborske univerze.

Posebnosti nasledstva družinskih podjetij

Nasledstvo vključuje številne korake oziroma aktivnosti, ki jih mora opraviti podjetnik, da uspešno izvede prenos lastništva in upravljanja podjetja na naslednika – osebo ali podjetje. V družinskih podjetjih je zaradi njihovih posebnosti to še bolj zahtevno, saj se pri njih upravljavski, lastniški in družinski odnosi in vloge pogosto prepletajo.

Po raziskavi agencije SPIRIT iz leta 2016 sta lastniška in upravljavska funkcija neločljivo povezani v treh četrtinah družinskih podjetij. Zato mora podjetnik razmišljati tako o prenosu lastništva (prenos podjetja novemu lastniku) kot o prenosu vodenja podjetja (prenos novim direktorjem, menedžerjem), ne potekata pa nujno sočasno. Pogosto se najprej izvede prenos vodstva podjetja, pozneje pa še lastništva. Tako svetujejo tudi podjetniški svetovalci, saj tako naslednik postopoma prevzema vajeti v podjetju.

Prav tako ni nujno, da po izvedenem nasledstvu obe funkciji ostaneta združeni v eni osebi. Podjetniki se lahko odločijo, da vodenje družinskega podjetja zaupajo zunanjemu menedžerju, lastništvo pa ostane v družini.

Posebnost družinskih podjetij je tudi ta, da si njihovi ustanovitelji želijo, da bi podjetje nekoč predali naslednji generaciji v družini. Tako načrtuje 64 % anketiranih podjetij, ugotavlja Slovenski podjetniški observatorij 2018. Težava je, da včasih ne najdejo primernega naslednika v družini, slabo pa poznajo druge možnosti nasledstva. Pričakovati je, da bo v prihodnje več prenosov lastništva zunaj družine. Nekateri potomci si namreč bolj kot, da bi prevzeli družinsko podjetje, želijo ustanoviti svoje podjetje, saj želijo graditi svojo podjetniško poslovno pot. Naslednik iz družine tudi ni vedno najbolj racionalna izbira.

Zato je dobro, da podjetniki poznajo različne možnosti prenosa nasledstva in začnejo pravočasno razmišljati o prihodnosti družinskega podjetja. V teh razmislekih imajo močno vlogo čustva, zato je smiselno poiskati zunanjo pomoč, čeprav se podjetniki redko odločajo za to, kot ugotavlja Andrej Meža, direktor Poslovanja z malimi in srednjimi podjetji v NLB.

Prenos nasledstva podjetja je zapleten proces in se pogosto konča neuspešno, tudi zato, ker se lastniki ne zavedajo, kako usodno je nasledstvo za podjetje. Meža ob tem poudarja, da komaj tretjina družinskih podjetij preživi prvi prenos nasledstva, Na vprašanje, kako ta prenos uspešno rešiti, ni enotnega odgovora, saj so, kot pravi Meža, podjetja različna in v vsakem je zgodba drugačna.

Različne oblike nasledstva podjetij

Meža pojasnjuje, da obstajajo tri osnovne oblike prenosa lastništva podjetja: nasledstvo v družini, prodaja podjetja menedžerjem ali zaposlenim in prodaja tretjim osebam.

Prenos družinskega podjetja na člane družine

Če je v družini primeren naslednik, je ta način prenosa podjetja najlažji, čeprav so tudi pri tej obliki izzivi veliki. Treba je poskrbeti za davčni in pravni vidik ter oblikovati dogovor o izplačilu lastnika na tak način, da ne ogroža obstoja podjetja. Med vsemi izzivi nasledstva se podjetniki morda teh še najbolj zavedajo in jih ustrezno rešujejo.

Večja težava so izzivi, ki se jih podjetniki ne zavedajo ali jih podcenjujejo. Eden najpogostejših razlogov za neuspešen prenos nasledstva v družini je pomanjkanje komuniciranja in neustrezen prenos informacij, ugotavljajo podjetniški svetovalci. Pogovor o nasledstvu se mora zato začeti zgodaj, saj je proces dolgotrajen, nanj pa močno vplivajo čustva. Pomembno je tudi, da je načrtovanje nasledstva strateško načrtovano, da se sklene v pisni obliki in da ga sooblikujejo vsi člani družine. Če ima družinsko podjetje družinsko ustavo, se je nasledstvo uredilo že v tej ustavi, so pa taki dokumenti v slovenskih družinskih podjetjih redki.

Prodaja podjetja menedžerjem ali zaposlenim

Če med družinskimi člani ni zanimanja za podjetje, je treba razmisliti o drugih možnostih. Podjetnik se lahko odloči za prodajo zaposlenim ali menedžerjem (MBO ali menedžerski odkup). Tak način prenosa lastništva je lahko uspešen, saj so menedžerji praviloma bolj obveščeni o podjetju in bolje vedo, kako bo podjetje poslovalo v prihodnosti. Če je odkup uspešen, se izničijo morda prej nasprotujoči si interesi med lastniki in menedžerji, ki po odkupu še bolj stremijo k povečanju vrednosti podjetja.

Po raziskavi Slovenski podjetniški observatorij 2018 o taki obliki prenosa lastništva razmišlja pet odstotkov podjetnikov. Načinov za izvedbo menedžerskih odkupov je več, v poštev pride tudi odkup z zadolževanjem (LBO, Leveraged Buyout), ki se uporablja tudi pri prodaji podjetja tretjim osebam.

Prodaja podjetja tretjim osebam (posameznikom ali podjetjem)

Tretja možnost je prodaja tretjim osebam, tj. osebam, ki ne izhajajo iz družine ali podjetja. 

Prodaja podjetja tretjim osebam je zapleten proces z nekaterimi specifičnimi izzivi, med katerimi so iskanje pravih povezav med kupcem in prodajalcem, vzpostavljanje zaupanja, tehnične, čustvene in psihološke težave. Treba je vedeti, da ima za dosedanjega lastnika podjetje tudi čustveno vrednost, ki je kupec ni pripravljen plačati, poleg tega se ustanovitelj težko umakne iz podjetja. Ta umik je lahko postopen, tako je ustanovitelju lažje. Zlasti če podjetniki niso predhodno vzgojili menedžerjev, pa to, da lastnik ostane v podjetju še nekaj let po prodaji, pogosto pričakujejo tudi kupci.

Pri vseh teh izzivih je v veliko pomoč lahko tudi bančni partner. V NLB smo vodilni strokovnjaki v Sloveniji na področju podjetniških financ. Svetujemo pri prodaji in nakupu podjetij, vrednotenju podjetij, prevzemih in združevanjih ter organiziramo postopke, da bo prodaja podjetja za lastnika in podjetje čim bolj optimalna. »Proučijo se morebitni prevzemniki, najprej v mreži dobaviteljev ali kupcev, pa tudi v panogi, med vzajemnimi skladi, poslovnimi angeli. Možnost je tudi javna ponudba delnic na trgu kapitala, če je podjetje dovolj veliko,« pojasni Meža.

Najmanjši izziv pri iskanju rešitev nasledstva so finance, ne glede na to, ali gre za lastniški ali dolžniški kapital. 

Vloga banke v nasledstvu podjetij

Vloga banke ni pomembna le pri prodaji podjetja tretjim osebam, ampak pri vseh oblikah in v vseh fazah nasledstva. Pomaga lahko pri iskanju rešitev pri finančnih, davčnih in pravnih vprašanjih, na podlagi izkušenj s prenosi podjetij pa pozna tudi tiste izzive in rešitve, o katerih lastnik pri nasledstvu ne razmišlja.

Dragocena sta tudi kritičen pogled od zunaj, ki ga lahko ponudi banka, in dobro poznavanje podjetja, pa tudi posebnosti poslovnega in družbenega okolja, ki jih NLB Skupina kot največja bančna skupina v JV Evropi dobro pozna. »Skupaj smo prebrodili krizo, prešli investicijske cikle, se učili drug od drugega,« pravi Meža. Ob tem dodaja, da je pri tem zelo pomemben čas, saj banka s spremljanjem podjetja ne spoznava le finančnih, ampak tudi mehke dejavnike, ki so pri nasledstvu še kako pomembni. Ker smo tu doma, se v NLB zavedamo izjemnega pomena družinskih podjetij k razvoju slovenskega gospodarstva in stremimo k temu, da tudi po prenosu lastništva podjetja ostanejo zdrava ter se ohranijo v slovenski lasti.

februar, 2020