NLB Skladi - nasveti pri upravljanju naložb v trenutnih razmerah

17. april 2020

Za vlagatelje,  ki varčujejo v krovnem skladu NLB Skladi, smo pripravili nekaj odgovorov na vprašanja o dogajanjih na borzah in kako reagirati nanje v trenutnih razmerah.

Kaj svetujete v trenutnih razmerah?

Negotovosti v trenutnih razmerah je ogromno. Življenje, ki smo ga navajeni, je postavljeno na glavo in ga spremljamo, kot bi gledali znanstveno fantastični film. Delniške naložbe se ravno v takšnih časih, ko je večina vlagateljev prestrašenih in delnic nihče ne želi, izkažejo kot najbolj donosne. V zgodovini so se prav vedno, pa smo se srečali že z marsičem. Nihče pa ne more trditi, vključno z nami, da nas tokrat ne čaka povsem nova preizkušnja.

    

Ali je to najhujša borzna kriza tega stoletja?

Ne. Zaenkrat gre, kar se borze tiče, za nekaj nadpovprečno borzno recesijo. Delnice so namreč od vrha do 16. aprila izgubile dobrih 30 % vrednosti, kar je zgolj nekaj več od povprečja vseh povojnih recesij v ZDA (27,6 %).

    

Kaj konkretno se je v preteklosti podobnega zgodilo?

Delnice so se pobrale tudi po tako hudih krizah, kot so ameriška državljanska vojna od leta 1861 do leta 1865, prva svetovna vojna, ki je ob zaključku sovpadala še v primerjavi s koronavirusom veliko bolj pogubno špansko gripo, velika depresija, druga svetovna vojna, naftni šok ter nazadnje finančna kriza leta 2008. In tudi tokrat se bodo.

    

Ali naj takoj dvignem svoja sredstva iz skladov?

Ne, če se vaš finančni profil ni spremenil in teh sredstev v kratkem ne potrebujete. Trgi so močno padli zaradi t. i. zunanjega nepričakovanega šoka. Danes je na vsakem koraku čutiti močan strah, globalno gospodarstvo pa je v ali pa tik pred recesijo. Vendar je vse to že vključeno v tečaje na borzah. V takšnih trenutkih že manj slabe novice lahko pomenijo visoko rast tečajev. Še več, ravno po hitrih in visokih padcih so tudi rasti na borzah najvišje. To ne pomeni, da delniški tečaji ne morejo več pasti. Najverjetneje so glede na prisotno nervozo pred nami še zelo turbulentni dnevi, več kot 5 % premiki tako navzdol kot navzgor se tako znajo še dogajati, vendar če zdaj dvignete sredstva je edini rezultat to, da realizirate izgubo, ki jo ne boste nikoli več nadoknadili. Delnice so v preteklosti še vedno nadoknadile izgube.

Vlagatelj, ki v podskladu NLB Skladi – Globalni delniški varčuje 10 let je kljub trenutnim občutnim popravkom dosegel donosnost v višini +32 %, celo, če je sredstva izplačal na lokalnem dnu (23. 3. 2020) je ustvaril donosnost v višini +9,5 %. Zgodovina nas uči, da so jo z vidika donosnosti naložb najbolje odnesli vlagatelji, ki svojih naložb ob padcih tečajev niso prodajali, temveč so takrat kvečjemu povečevali svoje pozicije. 

    

Kakšen padec je zabeležil podsklad Globalni delniški?

NLB Skladi – Globalni delniški je od najvišje vrednosti enote premoženja (VEP dosežena 20. 1. 2020) upadel za -23,04 % (do 14.4.2020). Po močnem nihaju navzdol, ki je znašal celo -36,05 % (VEP dosežena do 23. 3. 2020), je VEP porasla za +20,55 %. To nakazuje, kako pomembna je potrpežljivost pri varčevanju v vzajemnih skladih in izogibanje paničnim reakcijam s prodajami enot premoženja neposredno po visokih padcih. Najmočnejši nihaj navzdol niti približno ni primerljiv s korekcijo 2008/2009. Je precej blažji.

   

Naložil sem v podsklad Globalni uravnoteženi. Kaj to pomeni v teh razmerah?

Podsklad Globalni uravnoteženi je izjemno razpršen in ima skoraj polovico portfelja naloženega v varne obvezniške naložbe, ki ravno v takšnih časih ščitijo premoženje vlagateljev.

     

Kaj bo za nas pomenila recesija?

Odvisno kako dolga bo recesija. Po našem mnenju bo recesija močna, saj se je gospodarstvo praktično ustavilo, a relativno kratka. Gospodarska aktivnost bo torej v teh mesecih močno upadla, kar bo negativno vplivalo na dobičke družb vsaj v tem letu. Najbolj na udaru bodo družbe iz panog, kot so turizem, nafta, letalska industrija..., ki jih je koronavirus najbolj prizadel. Nekatera podjetja bodo propadla, kar bo v manjši meri ustvarilo pritisk tudi na bančni sektor. Po drugi strani se tokratna kriza od običajne recesije razlikuje v tem, da gre za zunanji šok. V običajni recesiji podjetja zaradi nižjega povpraševanj po njihovih proizvodih in storitvah potrebujejo manj delavcev in pričnejo odpuščati. V tokratni pa bo odpuščanje potrebno zgolj v manjši meri, saj je manj ponudbe tudi na strani delavcev, ki v času karantene ostajajo doma. Po zajezitvi koronavirusa in po vrnitvi normalnega življenja bodo podjetja hitro potrebovala delavce, kar kaže tudi kitajski primer, kjer precej podjetjem zaradi nakopičenih naročil celo primanjkujejo delavci. Okrevanje bo posledično precej hitrejše kot denimo leta 2008.

      

Sem že na izgubi, koliko časa bo vrednost še padala?

Tega nihče ne ve. Vemo pa to, da so tisti vlagatelji, ki so recesijo in strah na borzah izkoristili za nakupe delnic, imeli v prihodnjih letih precej višjo donosnost od povprečja. Tako je vlagatelj, ki si je ameriške delnice upal kupiti konec leta, v katerem je nastopila recesija, v prihodnjih 5 letih dosegel v povprečju 9,6 % realno donosnost (torej prilagojeno za inflacijo), kar je za 3 odstotne točke višja donosnost, kot je znašala povprečna letna realna donosnost od leta 1857.

   

Kdaj bodo vrednosti začele spet rasti?

Ko bodo novice o koronavirusu in vplivu na gospodarstvo manj negativne. Po centralnih bankah je tako žogica na strani držav, da s fiskalnimi ukrepi pomagajo podjetjem, ki sicer v normalnih časih dobro poslujejo, a imajo oziroma bodo imela zaradi izpada poslovanja težave preživeti. Boljše čase na borzah si lahko obetamo tudi v primeru novic o pozitivnem učinku karanten na rast števila novozbolelih (pokazal se bo z zamikom, ker je število okuženih v vseh državah občutno višje od števila zaznanih) ali pa celo novic o uspešnem učinku katerega od zdravil.

   

Kje lahko prodam naložbo v NLB Skladih?

V odprtih NLB PoslovalnicahProdaje na daljavo ni možno urediti. Ker v trenutnih okoliščinah poslovalnice poslujejo omejeno, se o možnosti prodaje predhodno dogovorite s svojim osebnim bančnikom po telefonu ali e-pošti.  

   

Nekateri so mnenja, da je zdaj pravi čas za nakup delnic. Je res?

Če se vlagateljem finančni profil ni spremenil in posledično teh sredstev v kratkem ne potrebujejo, potem je glede na povedano druga najboljša rešitev, da vsaj ne delajo paničnih razprodaj. Najboljša rešitev pa je dodaten nakup bolj tveganih delniških naložb, saj se je delež le-teh v borzni korekciji znižal pod optimalnega, s dodatnimi nakupi pa se vlagatelji zopet približamo primerni strukturi naložb v portfelju. Varčevalni načrti (postopna vplačila v sklade) pa so v tem primeru sploh odličen avtopilot, s katerim periodično “kupujemo delnice” v tem trenutku po vse nižjih cenah. Ker gre v primeru varčevalnih načrtov ponavadi za dolgoročne cilje, je njihova prekinitev v času padcev skoraj zagotovo slaba odločitev.

  

Vas zanima več? Spodaj preberite članek strokovnjakov iz NLB Skladov.

      

Borza ni sprint na 100 metrov, je maraton

Zadnji dogodki so ljudem, politikom, voditeljem in posledično tudi vlagateljem na borzah pognali strah v kosti. Še kako je namreč živ spomin na leto 2008, ko so delnice v času finančne krize v kratkem času izgubile več kot 50 % vrednosti. Marsikdo tako danes razmišlja o potencialnem umiku v bolj varne naložbe in ponovnem vstopu po umiritvi negotovosti.

Dodatnega padca na borzah v kombinaciji s podobno hudo gospodarsko krizo kot leta 2008 nihče ne more izključiti, pa vendar se po našem mnenju v primeru zajezitve širjenja koronavirusa scenarij iz leta 2008 težko ponovi. Tokratna korekcija nima zametkov v nezaupanju v bančni sistem in slabih naložbah v gospodarstvu, temveč gre za zunanji šok. Po zajezitvi koronavirusa in po vrnitvi normalnega življenja bodo podjetja za razliko od leta 2008, ko so zaradi nižjega povpraševanja odpuščala, čimprej potrebovala delavce, kar kaže tudi kitajski primer, kjer podjetjem zaradi nakopičenih naročil delavcev celo primanjkuje.

Poleg omenjenega se posledice napačnega tempiranje lahko močno poznajo na prihodnji doseženi donosnosti, saj se najbolj donosni dnevi na borzah navadno zgodijo ravno po korekcijah, ko je zaradi pesimizma med vlagatelji in posledično paničnih razprodaj premija za tveganje pri delnicah nadpovprečno visoka. Vlagatelj, ki je v obdobju od leta 1994 do leta 2014 zaradi trgovanja zamudil samo 0,1 % dni z najvišjimi donosi, bi imel za približno 2 odstotni točki nižjo povprečno letno donosnost kot vlagatelj, ki je bil ves čas polno investiran (tabela 1). Tisti, ki zamudi 1 % najbolj donosnih dni, pa bi imel celo negativno letno nominalno donosnost.

   

Tabela 1: Donosnost ameriških delnic od leta 1994 do 2014

od decembra 1994 do decembra 2014

Letna donosnost

Končni znesek pri vložku 10.000 USD

Vlagatelj, ki je bil ves čas polno investiran

7,73 %

44.364 USD

Vlagatelj, ki zamudi 0,1 % najboljših dni

5,83 %

31.059 USD

Vlagatelj, ki zamudi 1,0 % najboljših dni

-4,08 %

4.349 USD

Vir: www.jeremysiegel.com, Bloomberg in lastni izračuni.

  

Tabela 2: Donosnost ameriških delnic v recesiji

 

1 leto kasneje

Padec od vrha do dna

April 1960 - Februar 1961

13,5%

-13,4%

December 2007 - Junij 2009

14,4%

-56,8%

Povprečje (9 recesij)

15,3%

-27,6%

Vir: Bloomberg, NBER in NLB Skladi.

  

Nihče nima kristalne krogle, zato nihče ne more z gotovostjo napovedati, kaj bo jutri, kaj šele čez en teden ali mesec. A vendar, če pogledamo izkušnje zadnjih 9 recesij (tabela 2), stanje ni tako zaskrbljujoče. Ravno nasprotno, delniški tečaji so se v obdobju od vrha pred recesijo do dna v recesiji v povprečju znižali za 27,6 %, kar je manj, kot znaša tokratna korekcija. Že leto po recesiji je potrpežljivost vlagatelje nagradila s 15 % donosnostjo. Borza ni sprint na 100 metrov, je maraton. In če je bila za nekega vlagatelja naložba v delnice skladna s finančnim profilom pred mesecem dni, je po zadnji korekciji še toliko bolj. Danes je torej po našem mnenju čas za pogum in ne strah in paniko. Ob predpostavki nespremenjenega finančnega profila je torej smiseln nakup bolj tveganih delniških naložb, s čimer se vlagatelji zopet približamo primerni strukturi naložb v portfelju. Še več: izkušnje zadnjih 200 let kažejo, da se je z nakupi delnic po korekcijah hkrati tudi povečala verjetnost za višjo doseženo donosnost od pričakovane. Tako je vlagatelj, ki si je ameriške delnice upal kupiti konec leta, v katerem je nastopila recesija, v prihodnjih 5 letih dosegel v povprečju 9,6 % realno donosnost (torej prilagojeno za inflacijo), kar je za 3 odstotne točke višja donosnost, kot je znašala povprečna letna realna donosnost od leta 1857.

NLB Skladi

Nasvet strokovnjaka

Kako ravnati, da bi lahko čim bolj uspešno dosegali svoje naložbene cilje?

Preberite nasvet

kontaktni center

Kontaktni center

Banka vedno pri roki, kontakni center vam je na voljo 24/7/365 - (01) 477 20 00, info@nlb.si

01 naslovka2560x1440

Video klic

Preprosto in udobno opravljanje bančnih storitev prek video klica, na voljo 24 ur na dan, vse dni v tednu.