V regiji, kjer smo doma, smo med prvimi pogledali v zvezde, načrtovali prodor v vesolje in postavili osnove sodobne električne energije. Tu so doma izjemni posamezniki, ki so s svojim delovanjem spreminjali svet na bolje. Tokratni #OkvirPomoči smo namenili njihovim potomcem in njihovim sanjam o boljši prihodnosti.
#OkvirPomoči je letos podprl velikane prihodnosti, ki na trajnost gledaj izven okvirjev. Spoznajte njihove inovativne vizije, ki soustvarjajo bolj zeleno prihodnost vseh nas.
Oglejte si predstavitve podjetij, ki so se na razpisu s svojimi unikatnimi idejami uvrstila na tri najvišja mesta.
1. mesto: ANTEJA ECG svetovanje d.o.o. iz Slovenije;
2. mesto: Smart Watering Solutions d.o.o. iz Srbije in
3. mesto: Montex Elektronika iz Črne Gore.
V Sloveniji se je v finale uvrstilo kar devet podjetij, ki s svojo vizijo prihodnosti podpirajo trajnostno prihodnost.
Slovensko podjetje ANTEJA ECG je s projektom Value Chain Generator (VCG.AI) razvilo orodje za generiranje trajnostnih verig vrednosti, ki za ustvarjanje novih verig in povezovanje deležnikov v regiji in širše uporablja umetno inteligenco in velepodatke. VCG.AI se uvršča neposredno na področje krožnega gospodarstva, saj med deležniki v različnih panogah povezuje materialne tokove, surovine, pol-izdelke in odpadke na vhodu in izhodu in na ta način gradi trajnostne vrednostne verige.
Velike besede, ki jih je najlažje razložiti na primeru uporabe odpadkov iz lesne industrije za vir energije v drugih industrijah.
Podjetje v lesnopredelovalni industriji letno proizvede 20 ton odpadnega lesa. Odpadni les podjetje sežge. Pri tem se v ozračje sprosti okoli 30 ton CO2.
Na drugi geografski lokaciji pa išče proizvodno podjetje nov vir energije za svojo proizvodnjo. Ker lokalnih dobaviteljev lesnih sekancev ni, tuji pa so zaradi logistike ekonomsko neustrezni, uporabljajo za proizvodne procese plin.
VCG.AI takšna podjetja poveže in omogoči bolj učinkovito uporabo odpadnega lesa in zmanjšanje količine odpada, s tem pa tudi znižunje emisije toplogrednih plinov.
Cilj projekta je zaključiti razvoj največje in najobsežnejše digitalne mreže ‘Bio-linkov’, ki bo omogočala generiranje trajnostnih vrednostnih verig in vzpostavljanje direktne kupno-prodajne povezave med podjetji na različnih delih verige vrednosti. Na tak način želijo v 5 letih prispevati k 30.000 ton manj emisij CO2 in 100.000+ ton manj odpadkov.
Janov vrt je blagovna znamka, kjer se zanimajo predvsem za nove, modernejše in ročne metode vrtnarjenja, pri katerih se uporabljajo inovativna orodja in bolj enostavni rastlinjaki. Na vrtu uporabljajo sonaravne metode in tal ne prekopavajo. S tem poskrbijo za dobro mikrobiološko aktivnost tal. Zelenjavo s svojega vrta prodajajo preko tedenskih gajbic zelenjave, ki jih dostavljajo redno naročenim strankam v okolici Novega mesta. Pri tem gre pravzaprav za novo obliko vrtnarjenja, ki je tržno naravnana. Od tu tudi ime tržno vrtnarjenje. In prav ta oblika se po tujini vse hitreje širi in uveljavlja. Trdno verjamejo, da bo tudi pri nas tržnih vrtnarjev vedno več. Večino znanja o tržnem vrtnarjenju so pridobili preko tujih tržnih vrtnarjev in po njihovem zgledu tudi sami delijo napotke za vrtnarjenje svojim sledilcem. Le-ti so tako tržni vrtnarji, kot ljudje, ki imajo vrtnarjenje za svoj hobi. Pri vzpostavitvi svojega vrta so naleteli tudi na težavo – tuji vrtnarji namreč uporabljajo rastlinjake, ki jih pri nas ni moč dobiti, bi jih pa tudi sami potrebovali za svoj način dela in koncept vrta, zato so jih razvili sami. V prodajo so šli z idejo, da bo še kdo od tržnih vrtnarjev želel takšen rastlinjak. Poslovanje so iz prodaje zelenjave razširili na prodajo rastlinjakov in v ponudbo ves čas dodajajo nove vrtnarske izdelke, ki so inovativni in olajšajo vrtnarjenje.
Namen blagovne znamke Janov vrt je ponudba kakovostnih in v Sloveniji izdelanih rastlinjakov, izobraževanje vrtnarjev o sonaravnem vrtnarjenju, pomoč bodočim tržnim vrtnarjem, ki bi želeli pridelovati zelenjavo za prodajo, oskrba lokalnih gospodinjstev z naravno zelenjavo in ustvarjanje skupnosti isto mislečih ljudi.
ZRIPS je ustanovila Zveza Sožitje z namenom, da izvaja nudenje osebne asistence in pomoči na domu ljudem ter dolgotrajno nego in razvoj tovrstnih socialnih programov, da organizira in izvaja prostočasne aktivnosti za otroke, invalide in starejše osebe ter da nudi pomoči ranljivim skupinam. V šolskem letu 2021/2022 so v Zavodu ZRIPS pričeli z izvajanjem projekta z imenom 'Igrajmo se, spoznajmo se', v sklopu katerega so sodelovali z osnovnimi šolami in vrtci po Sloveniji ter z različnimi invalidskimi organizacijami (Zveza Sožitje, Invalidsko podjetje Želva, Skupnost Barka, OŠ s posebnim programom ...). Glavni cilj projekta je razbijanje stereotipov in predsodkov, ki jih ima družba do oseb z motnjo v duševnem razvoju (OMDR) ter destigmatizacija invalidov. Otrokom v rednih OŠ namreč želijo približati svoje varovance, jim dati varno okolje in priložnost, da se z njimi družijo in jih spoznajo.
Projekt v praksi poteka tako, da najprej strokovni delavci Zavoda z otroci/učenci izvedejo uvodno delavnico, kjer se otrokom predstavijo, jih spoznajo z OMDR ter jim s pomočjo različnih terapevtskih pravljic in pogovora približajo invalide, drugačnost ter sprejemanje le-teh. Spoznavno delavnico vedno naredijo tudi z osebami z motnjo v duševnem razvoju, da jih tako pripravijo na dan z otroki. Nato povabijo invalide v vrtec ali šolo, kjer skupaj z otroki izvedejo igralno dopoldne, kjer si vsak od udeležencev izbere tisto igro, ki mu najbolj ustreza. Tako na nevsiljiv način dobijo pozitiven stik drug z drugim, kar pripomore k razumevanju invalidnosti. Te izkušnje pripomorejo k sprejemanju drugačnosti, kar močno pripomore tudi k boljši klimi v razredih, zmanjša se medvrstniško nasilje in poveča sprejemanje znotraj razrednih skupnosti.
Strokovni delavci Zavoda projekt izvajajo s pomočjo prostovoljcev in učiteljev ter mentorjev vključenih skupin. V projekt je bilo v obdobju 2021/2022 vključenih 666 otrok in invalidov, v prihodnje načrtujejo vključitev vsaj 25 skupin otrok, kar je skupno preko 750 otrok in vsaj 120 invalidov oz. OMDR. S projektom nadaljujejo tudi v letu 2023.
Podjetje Optifarm je specializirano na digitalizacijo kratkih prehrambenih verig, ki povezujejo vse ključne deležnike na trgu lokalne preskrbe: kupce, ponudnike izdelkov, ponudnike prevozov in druge. Z delovanjem podpirajo ponudnike lokalnih prehrambenih pridelkov in izdelkov in njihove znamke, lokalno pridelavo in strategijo "Od vil do vilic".
Optifarm Smart je digitalna platforma za optimizacijo kratkih prehranskih verig, ki povezuje vse deležnike na tem trgu, in sicer združuje ponudbo kmetij, čebelarjev, vinarjev in drugih ponudnikov lokalnih izdelkov in pridelkov. Aplikacija Optifarm Smart kupcem na enostaven način omogoča pregled, izbiro, naročilo, plačilo in dostavo svežih lokalnih izdelkov s potrjenim izvorom.
Cilj podjetja Optifarm je tudi osveščanje lokalnega prebivalstva o pomenu lokalne samooskrbe.
Naročilo oddate preko mobilne aplikacije Optifarm Smart, ki je na voljo za pametne naprave z operacijskim sistemom IOS in Android, ali preko spletne tržnice.
V tej regiji trgovine s takšnim konceptom še ni bilo in aprila 2021 so odprli prvo trgovino brez plastične embalaže v Pomurju. Pri njih lahko nakupujejo trajnostno naravnani kupci, saj jim nudijo lokalno pridelano hrano in izdelke, ki niso pakirani v plastično embalažo in izdelke v rinfuzi ter zero waste izdelke. Izdelki so lokalni, ekološki in proizvedeni v skladu z etičnimi načeli. Trgovina deluje brez plastične embalaže, omogoča nakup lokalnih, ekoloških, kvalitetnih živil z lastno embalažo, oziroma embalažo, ki ne vsebuje plastike in se zato lažje reciklira, oziroma ponovno uporabi.
Sodelujejo tudi v različnih projektih, kjer ljudi ozaveščajo in seznanjajo o pomemnosti trajnostnega načina življanja. Od kar so odprli trgovino so sodelovali na različnih predavanjih in okroglih mizah, kjer so predstavljali svoj koncept trgovine ter tudi poslanstvo podjetja, ki želi v pomursko regijo vnesti spremembe in ljudi seznaniti s trajnostnim načinom življenja. Njihov cilj je postati osrednja institucija, ki nudi informacije o trajnostnem načinu življenja v pomurski regiji.
Grashka ustvarja lasten prehranski model, ki sloni na razvoju 100-odstotno naravnih in rastlinskih hranil ter gradnji odpornih kratkih dobavnih verig med pridelovalci, predelovalno industrijo in distribucijsko infrastrukturo. Podjetje razvija vse ključne rastlinske delikatese za enostaven prehod na naravno rastlinsko prehrano iz regionalnih sestavin. Razvojni oddelek uporablja starodavne tehnike fermentacije, dehidracije in dimljenja v kombinaciji z modernimi tehnologijami.
Podjetje je uspešno lansiralo zamrzjeno linijo jedi (burek s fermentirano čičerikino kremo, ajdovi štruklji z lešnikovo kremo) v sodelovanju s Pekarno Pečjak. V septembru napovedujejo odprtje fizične delikatese Grashka Deli Ljubljana v prenovljenem Centru Rog. Prav tako so v koncu leta 2022 lansirali spletno trgovino s hlajenimi delikatesami: www.grashka.co
Inštitut za celulozo in papir je v več kot 70 letih obstoja postal sodoben razvojno-raziskovalni center, ki svoje partnerje podpira s posredovanjem tržno zanimivih znanj in storitev za razvoj produktov iz naravnih vlaken in papirja. Inštitut deluje kot napredna in odprta organizacija, s fokusom na tri ključna področja: raziskave in razvoj, laboratorijska in polindustrijska testiranja in izobraževanje.
Z neposrednim povezovanjem specialističnega znanja in industrijskih kompetenc svojim partnerjem omogoča dostop do najnaprednejših znanj in celovitih, visoko-kakovostnih celostnih storitev za razvoj papirne in povezanih industrij.
Z laboratoriji za mehanska, kemijska in biološka preskušanja ter pilotnim papirnim in premaznim strojem za industrijsko testiranje je še danes edini infrastrukturni center in registrirana raziskovalna inštitucija za papirništvo v širšem regionalnem prostoru.
Prepoznavni so kot kompetentna in uspešna organizacija, ki se s celostno oblikovanim naborom storitev agilno odziva na potrebe in priložnosti v regiji. Postaja pomemben partner v vrednostnih verigah krožnega gospodarstva za napredno izkoriščanje biomase in razvoj konkurenčnih produktov v celotnem krogotoku pridobivanja, uporabe in ponovne uporabe naravnih materialov.
Invazivne tujerodne rastline, kot sta na primer japonski dresnik ali kanadska zlata rogza, v današnjem času obravnavamo kot eno največjih groženj biotski raznovrstnosti. Povzročajo okoljsko škodo in so eden od razlogov za upadanje biotske pestrosti. Največkrat se ustalijo na ruderalnih rastiščih, ob cestah, v mestih in na gradbiščih, najdemo pa jih tudi vzdolž rek in železnic. Večina raziskav o njih je usmerjena predvsem v njihovo odstranjevanje in preprečevanje širjenja.
Zaradi svoje kemijske sestave – celuloza, hemiceluloza, lignin, ekstraktivi in anorganske komponente, ki je podobna kemijski sestavi lesa, invazivne tujerodne rastline predstavljajo tudi primer neizkoriščene lignocelulozne biomase. Le-ta ima velik potencial za pridobivanje osnovnih gradnikov (ekstraktivi, celulozna vlakna in lignin) za izdelke z visoko dodano vrednostjo in možnostjo uporabe v različnih industrijah: papirni in papirno-predelovalni industriji, farmaciji, kemijski industriji, tekstilni industriji, proizvodnji biokompozitov.
Trenutno se večino invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst odstrani z uničenjem njihove biomase (sekanje, sežig biomase), čeprav bi bilo to biomaso možno koristno uporabiti kot vir surovin. Predstavljen projekt bo ovrednotil potencial uporabe različnih invazivnih tujerodnih rastlin, optimiziral postopke za njihovo predelavo v celulozno vlaknino, lignin in ekstraktive ter prikazal različne možnosti uporabe pridobljenih materialov za proizvodnjo končnih izdelkov.
Projekt je svojo razvojno pot začel pod okriljem podjetja Virtua IT d.o.o. novembra 2021, avgusta 2022 pa so imeli že popolnoma delujočo storitev, ki jo že promovirajo in vzpostavljajo po vsej Sloveniji.
JustCHARGE platforma deluje na področju e-mobilnosti, na katerem si prizadevajo pospešiti razvoj polnilne infrastrukture in prispevati k prehodu v brezogljično družbo.
Ker je pri prehodu na električna vozila eden izmed večjih problemov pomanjkanje polnilne infrastrukture, so se odločili prispevati svojo rešitev. Veliko vlogo pri postavljanju polnilnih postaj imajo turistični in gostinski objekti, ki bodo v bodoče zagotavljali vsaj 25 % javnih polnilnih postaj. Lastniki teh objektov pa v tem primeru potrebujejo primerno spodbudo in podporo, predvsem pa rešitev, kjer jim lastništvo polnilne postaje ne bo predstavljalo stroška, temveč dodano vrednost njihovega posla in možnost pasivnega zaslužka.
Zato so razvili software, ki se namesti na polnilnico, na kateri spremlja porabo in uporabnikom izdaja račune za storitev polnjenja. Ker lastniki polnilnih postaj s tem nimajo nobenega stroška in dodatnega dela, temveč s tem tudi nekaj zaslužijo, so tako precej bolj motivirani za postavitev polnilne postaje pri svojem objektu.
Njihov namen je pomagati občinam in poslovnim subjektom vzpostaviti polnilno infrastrukturo, kar bo opazno prispevalo k nakupu e-vozil in prehodu v brezogljično družbo.
Ekipa združuje 8 posameznikov z dolgoletnimi izkušnjami na področju organizacije in vodenja energetskih projektov, razvoja in uporabe naprednih rešitev na področju trajnostne mobilnosti, poslovnih modelov, pravne regulative, ekonomsko-finančnega področja ter upravljanja in vzdrževanja izvedenih investicij.
V projektih Vizij mobilnosti nadomeščajo prevožene kilometre s termičnimi vozili s kilometri, prevoženimi z e-vozili. Elektriko proizvajajo v obnovljivih virih, skupaj z baterijskimi hranilniki in pametnim upravljanjem dosegajo največji izkoristek. Uporabniku zagotovijo, da ima na voljo tako vozilo, kot ga za svoj namen potrebuje (osebno ali tovorno), takrat, ko ga potrebuje. Z optimizacijo voznega parka in uvajanjem souporabe službenih vozil tudi v privatne namene znižujejo število vozil in zmanjšujejo negativne vplive na okolje. Z upravljanjem pametnih polnilnic preko platforme ViziDrive (rezultat lastnega razvoja) poskrbijo, da je polnjenje e-vozil kar najmanj obremenjujoče za distribucijsko omrežje, z vidika stroškov in prihodkov pa optimalno za uporabnika in lastnika polnilnic.
Po zgledu izvedenega projekta »E-mobilnost v MO Kranj« želijo razširiti dejavnost na področja izven Slovenije, po podobnem poslovnem modelu pa tudi v podjetja storitvenih dejavnosti.
V naslednjih petih letih načrtujejo upravljanje s 125 vozili (nadomestitev 150 termičnih vozil), cca. 150 polnilnicami (javnimi in domačimi) ter proizvodnjo električne energije iz sončnih elektrarn s skupno močjo 1 MW.
V okviru projekta smo v vsaki državi, kjer posluje NLB Skupina, z bančnimi ugodnostmi in komunikacijsko podporo nagradili 10 najboljših podjetniških idej in projektov, ki zagotavljajo boljšo in lepšo prihodnost za vse nas. 3 regijskim zmagovalcem pa smo dodatno omogočili še, da z našo finančno pomočjo in trajnostnim svetovanjem lažje uresničijo svojo vizijo ter začnejo spreminjati svet na bolje.
Kaj so dobili 3 regijski zmagovalci?
Tri ideje po izboru regijske strokovne žirije, ki so najbolje odgovarjale na izzive trajnosti, krožnosti in prihodnosti, je NLB nagradila s finančnimi nagradami:
Poleg finančne nagrade pa so prejela tudi do 8-urno brezplačno strokovno svetovanje glede uspešne vpeljave trajnostnega poslovanja v strateške in operativne procese podjetja. Svetovalni proces bo potekal pod vodstvom zunanjega izvajalca - podjetja Deloitte.
Kaj je dobilo 10 izbranih finalistov na slovenskem trgu?
* NLB d.d. si pridržuje pravico, da končno odločitev o financiranju sprejme na podlagi ovrednotenja zadnjih znanih informacij o tekočem in pričakovanem poslovanju vašega podjetja.
Navdihnjeni z velikani preteklosti smo iskali velikane prihodnosti te regije.
V okviru razpisa, ki je potekal v času od 22. 9. do vključno 22. 10. 2022, je prvostopenjska lokalna komisija na vsakem posameznem trgu najprej izbrala 10 finalistov. Zbiranje prijav je zaključeno, finalisti in zmagovalci so znani.
Drugostopenjska regijska komisija je izmed 60 finalistov iz Slovenije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Kosova, Severne Makedonije in Srbije izbrala 3 regijske zmagovalce projekta. Razglasitev zmagovalcev je bila 24. 11. 2022, finalisti in zmagovalci pa so bili obveščeni tudi po elektronski pošti.
Spoznajte skrbno izbrano petčlansko komisijo, ki jo oblikujejo vidni posamezniki in strokovnjaki iz širše regije. Drugostopenjsko komisijo, ki bo izbrala finaliste projekta, odlikujejo bogate izkušnje in presežki na področju poslovanja ter trajnosti.
Dr. Nina Angelovska je podjetnica katere strast do e-poslovanja in digitalne transformacije žene želja po spremembah. Trenutno svojo vizijo uresničuje kot direktorica mednarodnega poslovnega razvoja v podjetju Ananas E-commerce. Njeno delo je splošno priznano, njena uspešna kariera pa zajema vse od Ministrice za finance Republike Severne Makedonije do zavidljivega naziva »Forbes 30 Under 30«.
Edin je svojo več kot 15 let dolgo kariero zgradil na stičišču tehnologije, potrošniškega interneta in sektorja zabave. Je serijski podjetnik, preizkušen poslovni direktor, angelski investitor in svetovalec, pa tudi motivacijski govornik in gostujoči predavatelj na več mednarodnih univerzah. Navdušujejo ga rastoče ideje, ki se oblikujejo v inovativne projekte in podjetja.
Andrej Knez je glavni tržni analitik pri Bloomberg Adria, prvi regionalni poslovni multimedijski platformi v JVE. Vodi mednarodno ekipo analitičnih strokovnjakov, ki pokrivajo ekonomijo, finančne trge in korporativne finančne analize za regijo. Andrejeve izkušnje vključujejo različne vodstvene položaje v finančnem sektorju, na področjih upravljanja tveganj in analitike.
Mojca Markizeti je direktorica za ESG & Climate, v oddelku Audit & Assurance za Srednjo Evropo v podjetju Deloitte. Mojca je priznana strokovnjakinja na področju trajnosti v regiji, saj ima več kot 20 let izkušenj z uveljavljanjem načel trajnostnega razvoja in krožnega gospodarstva v podjetjih in skupnostih, z razvojem poslovnih strategij, upravljanjem sprememb ter z inovacijami.
V svoji 22-letni poslovni karieri, ki jo je gradil v različnih podjetjih, je bil Davor večinoma na vodstvenih položajih na različnih področjih poslovanja – predvsem v sektorju telekomunikacij, FMCG in financ. Zadnji dve leti se je posvetil in oblikovanju prvega in edinega uradnega sklada Corporate Venture Capital v tem delu Evrope, ki ga je ustanovil Telekom Srbije.
Zbiranje prijav je zaključeno. Sodelovanje pri projektu #OkvirPomoči je bilo odprto za vsa podjetja, ki dajete priložnost trajnostnim idejam in projektom, ne glede na velikost ali panogo, v kateri delujete. Za možnost pridobitve podpore je bilo potrebno izpolniti in oddati prijavni obrazec prek spleta do vključno 22. 10. 2022. Več o postopku in merilih za izbor si lahko preberete v pravilih in pogojih sodelovanja.
Trajnost za nas ni le črka na papirju, zato smo stopili na pot intenzivnega vključevanja trajnosti v svoje bančno delovanje. K temu spodbujamo tudi naše stranke in partnerje ter skladno s potrebami trga nenehno prilagajamo našo ponudbo trajnostnega financiranja. V NLB Skupini smo namreč zavezani ustvarjanju boljše kakovosti življenja za sedanje in prihodnje generacije. Saj tam, kjer drugi vidijo zgolj točko na zemljevidu, mi vidimo regijo, polno priložnosti. Vas zanimajo podrobnosti?
Odgovorno bančništvo In podnebna nevtralnost vodita našo delovanje
Smo prva slovenska podpisnica globalnih načel za odgovorno bančništvo, kar je za nas eden od pomembnih korakov na poti trajnostnega razvoja. Načela namreč določajo našo vlogo in odgovornost pri oblikovanju trajnostne prihodnosti, hkrati pa pomagajo pri usklajevanju naših ciljev s cilji OZN za trajnostni razvoj in Pariškim podnebnim sporazumom. Pridružili pa smo se tudi Zavezništvu za podnebno nevtralno bančništvo Združenih narodov (Net Zero Banking), katerega cilj je uskladitev kreditnih in naložbenih portfeljev z ničelno stopnjo neto emisij do leta 2050 ali prej.
Blaž Brodnjak, predsednik uprave, NLB
Aleš Muhič, direktor trženja, Pro Plus
Mojca Markizeti, direktorica za ESG&Climate na Deloitte Slovenija
Urban Korenjak, direktor trženja Europlakat d.o.o.
Mali lokalni podjetniki so bili v epidemičnih valih lani in predlani soočeni z velikimi izzivom. V NLB smo skupaj s partnerji prepoznali njihovo stisko in jim priskočili na pomoč.
Družbeno odgovorna podjetja si prizadevajo, da bi ustvarila zdravo in močno organizacijsko kulturo, ki je osnovana na skupnih vrednotah in želji po soustvarjanju. Vse dobre zgodbe pa se morajo nekje začeti. Podjetniki so tisti, ki se odločijo raziskati svoje ideje in izpolnjevati svoje cilje skozi poslovno prakso. Aktivni posamezniki, ki so lahko vzorniki, saj jim lokalne skupnosti velikokrat sledijo. Skupne so jim strast, volja in vztrajnost, da sooblikujejo družbo in okolje. Preberite podjetniške zgodbe in najpomembnejše nauke letošnjih finalistov projekta #OkvirPomoči, ki prihajajo iz različnih držav jugovzhodne Evrope.
Še ne eno leto nazaj se je v Murski Soboti odprla trajnostno naravnana trgovina Naša bauta, v kateri lahko stranke kupujejo izdelke z lastno embalažo. Sara Sukič, podjetnica iz Prekmurja, se še kako dobro zaveda, da brez majhnih korakov k trajnostnemu načinu življenja, ne bomo pomagali okolju, naravi in prihodnjim generacijam. Pri uresničevanju njenega poslanstva ji bo pomagal tudi družbeno odgovoren projekt #OkvirPomoči.
Alma in Lior Kochavy, ustanovitelja gurmanske kulinarične tržnice Odprta kuhna, sta nam zaupala, kako jima za boljše okrevanje po koronakrizi in krepitev položaja pomaga projekt #OkvirPomoči in kateri so pomembni gradniki uspešne podjetniške zgodbe.
»Varčuje se, ko denar je in ne, ko ga ni. In enako velja tudi pri delu. Dela se takrat, ko delo je - tudi, če to pomeni več kot 16 ur na dan.« Preberite, kako se je v teh negotovih časih znašlo eno izmed podjetij v projektu NLB #OkvirPomoči - rekreativni center Kid Chocolate Gym, ki ga je lani odprl David Burja ob podpori svoje družine.
Družinsko podjetje Koželj d.o.o. se ponaša z več kot 60-letno tradicijo predelave zdravilnih zelišč v gotove izdelke. Zaupali so nam, kako se je njihova dejavnost skozi leta razvijala, kaj je bilo ključno za razvoj in kako oni vidijo svojo prihodnost v svetu zdravilnih rastlin in zelišč. K nadaljnji krepitvi položaja bo zagotovo prispeval tudi projekt #OkvirPomoči.
Tako kot marsikomu drugemu je zastavljene načrte tudi Camplinovim, ki so usmerjeni v poljedelstvo in vinogradništvo, nekoliko podrla epidemija. Čeprav njenih posledic še niso povsem premostili, pa Igor Camplin v prihodnost gleda pozitivno. Pri blažitvi težav jim bo v pomoč tudi projekt #OkvirPomoči, ki smo ga v NLB zasnovali, da bi lokalnim malim podjetnikom in kmetovalcem priskočili na pomoč.
Turistična panoga se je zaradi zaprtja in številnih omejitev, ki jih je sprožila pandemija novega koronavirusa, soočila s številnimi težavami. Spoznajte, kako se je v tej situaciji znašlo eno izmed podjetij v projektu NLB #OkvirPomoči – športna agencija Sportmix, katerega lastnik Primož Zorč nam je tudi zaupal, kako pomembno je, da imaš v teh težkih časih ob sebi zaupanja vrednega finančnega partnerja.
Vrtnarstvo je izrazito sezonska dejavnost. Že v normalnih letih so likvidnostna nihanja izziv, epidemija COVID-19 pa je poslovanje še dodatno otežila. Ravno, ko se je začel glavni del prodajne sezone, je bila razglašena epidemija in v Vrtnarstvu Alt so ostali skoraj brez prihodkov. K blažitvi težav jim bo v pomoč projekt #OkvirPomoči.
Pandemija covid-19 nas je nekoliko streznila, da smo postali pozornejši na okolje in bolj naklonjeni trajnostnemu razvoju. To je okoljskim podjetjem dalo nov zagon. Med njimi je Permakulturni inštitut, ki spodbuja razvoj trajnostnega kmetijstva. K uresničevanju ciljev jim bo pomagal tudi projekt #OkvirPomoči.
Podjetja, ki se ukvarjajo s športno rekreacijo, so bila med koronakrizo med najbolj prizadetimi. Takoj ob razglasitvi epidemije so morala zapreti vrata, dovoljenje za ponovno odprtje pa so dobila med zadnjimi, ravno pred začetkom poletne sezone, ko je vadb že tako manj. V vadbenem centru Primus so primanjkljaj iz tekočega poslovanja uspeli pokriti s prihranki, v novo sezono pa vstopajo z optimizmom. Pri oživljanju dejavnosti jim bo pomagal tudi projekt #OkvirPomoči.
Nekatera podjetja so posledice koronakrize občutila šele kasneje, ko se je prvi val epidemije končal. Tako je bilo tudi v podjetju Calmo, katerega glavna dejavnost je vezenje. Promocijski del njihove dejavnosti je zelo odvisen od poslovnih dogodkov in prireditev, ki jih zaradi koronavirusa skoraj ni. Pri iskanju novih strank jim bo pomagal tudi projekt #OkvirPomoči.
Kmetijstvo ni dejavnost, na katero bi najprej pomislili, da jo je prizadela koronakriza. Vendar ni bilo tako. Kolenkovim, ki imajo stranke tudi med turističnimi in gostinskimi podjetji ter šolami, je prodaja čez noč padla za 90 %. Likvidnostni udarec so s privarčevanimi sredstvi in s pomočjo banke delno premostili, a negotovost ostaja. K nadaljnji blažitvi težav jim bo v pomoč projekt #OkvirPomoči.
Mladim, ki že kot študenti uresničujejo svoje podjetniške ideje, ne manjka poguma. Ta pa je na težki preizkušnji, če te nepredvidljivi dogodki, kot je bila epidemija koronavirusa, udarijo ravno v času, ko želiš na trg. 21-letna Tina Turk se ni ustavila in se je s trajnostnim lesenim pisalom Skripsi podala na podjetniško pot. Pri tem ji bo v veliko pomoč projekt #OkvirPomoči, ki smo ga s partnerji zasnovali v NLB.
Gašper Čarman in ekipa eVina so takoj ob razglasitvi epidemije koronavirusa poslovanje začeli prilagajati novim okoliščinam. Velik del upada prodaje so nadomestili s spletno trgovino, vložki v spletni marketing pa so se obrestovali tudi po ponovnem odprtju. K nadaljnji krepitvi položaja bo prispeval tudi projekt #OkvirPomoči.
Turistične kmetije so se po razglasitvi epidemije koronavirusa soočile s popolnim upadom povpraševanja. Spoznajte, kako se je v tej situaciji znašlo eno izmed podjetij v projektu NLB #OkvirPomoči - prleška kmetija Frank-Ozmec, kamor se najzvestejši gostje vračajo že skoraj štiri desetletja.
Podjetnico Vesno Fabjan Bremec pri vodenju podjetja z blagovno znamko Endovital vodi ljubezen do narave. Čeprav je podjetje imelo rezerve iz dobrega poslovanja v preteklosti, je bil pritisk na likvidnost zaradi upada povpraševanja precejšen. K blažitvi teh težav ji je pomagal premostitveni kredit NLB, od svoje bančnice pa je izvedela tudi za projekt #OkvirPomoči.
Težko je, če podjetju nepričakovani dogodki že kmalu po začetku postavijo ovire. Marina Marič, ki želi tradicionalne prekmurske okuse združiti z inovativnostjo sladolednih rolic, se je znašla v taki situaciji. Pri okrevanju ji bo v veliko pomoč projekt #OkvirPomoči, ki smo ga s partnerji zasnovali v NLB.
V družini Perger se s tradicionalno obrtjo lectarstva, medičarstva in svečarstva ukvarja že deveta generacija. Koronakriza je njihovo dejavnost precej prizadela, prodaja se počasi obuja, k še lažjemu okrevanju pa bo prispeval tudi projekt #OkvirPomoči.
Slovenija je dežela podjetnih – od samozaposlenih do mikro in malih podjetij, ki predstavljajo pomemben steber slovenskega gospodarstva. Zato je še kako pomembno, da pomagamo malemu gospodarstvu.
V zadnjih letih smo z veseljem spremljali podjetniške zgodbe posameznikov in posameznic, ki jim je uspelo v kratkem času postaviti stabilno podjetje. Žal so turbulentni časi, v katerih smo se znašli, prinesli veliko negotovosti, hkrati pa nove izzive in razmislek o tem, kako naprej. Preberite, na kaj vse paziti in na koga se obrniti, da boste iz nepredvidljivih razmer lahko zakorakali kot zmagovalci.
Kandidat, ki se prijavi na razpis:
Podjetje ne omejujemo z dejavnostjo, ključno je, da je trajnostno naravnano oz. da daje priložnost trajnostnim idejam in projektom za lepši jutri ter pozitivno vpliva na lokalno okolje. Sicer pa v NLB ne podpiramo dejavnosti, za katere obstaja sum, da vsebuje kršitve veljavnih pravnih, davčnih ali drugih regulatornih pravil in okvirjev, ter financiranje katere je prepovedano z internimi pravili NLB d.d.
Seveda. Če boste izbrani na razpisu, boste pred dodelitvijo/pridobitvijo podpore v NLB odprli poslovni transakcijski račun ali sklenili pogodbo o odprtju kateregakoli od paketov za poslovni namen, biti imetnik NLB d.d. Poslovne kartice Mastercard in sprejemati plačilne kartice na klasičnem ali virtualnem POS terminalu še 24 mesecev po zaključku izbora. V primeru, da prej odpoveste pogodbo, ste dolžni povrniti stroške popusta, ki ste jih v okviru projekta prejeli za posamezne storitve.
Če boste postali regijski zmagovalec projekta, boste prenesli na NLB d.d. vsaj 50 % letnega plačilnega prometa (velja za nove stranke, ki še nimate sklenjenega poslovnega računa/paketa v NLB d.d. na dan prijave na razpis).
O novicah, povezanih s projektom #OkvirPomoči, vas bomo obveščali na naši spletni strani in prek naših družbenih omrežij – LinkedIn, Facebook in Instagram. Če pa želite novice prejemati na vaš e-poštni naslov, vas vabimo, da se naročite na e-sporočila.
Naročite se na novice in nas spremljajte.
Dodatna vprašanja v zvezi z razpisom lahko zainteresirana podjetja najpozneje do zaključka razpisa pošljete na e-naslov okvir.pomoci@nlb.si.