Slovensko podjetje ANTEJA ECG je s projektom Value Chain Generator (VCG.AI) razvilo orodje za generiranje trajnostnih verig vrednosti, ki za ustvarjanje novih verig in povezovanje deležnikov v regiji in širše uporablja umetno inteligenco in velepodatke. VCG.AI se uvršča neposredno na področje krožnega gospodarstva, saj med deležniki v različnih panogah povezuje materialne tokove, surovine, pol-izdelke in odpadke na vhodu in izhodu in na ta način gradi trajnostne vrednostne verige.

Velike besede, ki jih je najlažje razložiti na primeru uporabe odpadkov iz lesne industrije za vir energije v drugih industrijah.

Podjetje v lesnopredelovalni industriji letno proizvede 20 ton odpadnega lesa. Odpadni les podjetje sežge. Pri tem se v ozračje sprosti okoli 30 ton CO2.

Na drugi geografski lokaciji pa išče proizvodno podjetje nov vir energije za svojo proizvodnjo. Ker lokalnih dobaviteljev lesnih sekancev ni, tuji pa so zaradi logistike ekonomsko neustrezni, uporabljajo za proizvodne procese plin.

VCG.AI takšna podjetja poveže in omogoči bolj učinkovito uporabo odpadnega lesa in zmanjšanje količine odpada, s tem pa tudi znižunje emisije toplogrednih plinov.

Cilj projekta je zaključiti razvoj največje in najobsežnejše digitalne mreže ‘Bio-linkov’, ki bo omogočala generiranje trajnostnih vrednostnih verig in vzpostavljanje direktne kupno-prodajne povezave med podjetji na različnih delih verige vrednosti. Na tak način želijo v 5 letih prispevati k 30.000 ton manj emisij CO2 in 100.000+ ton manj odpadkov.

Več 

Janov vrt je blagovna znamka, kjer se zanimajo predvsem za nove, modernejše in ročne metode vrtnarjenja, pri katerih se uporabljajo inovativna orodja in bolj enostavni rastlinjaki. Na vrtu uporabljajo sonaravne metode in tal ne prekopavajo. S tem poskrbijo za dobro mikrobiološko aktivnost tal. Zelenjavo s svojega vrta prodajajo preko tedenskih gajbic zelenjave, ki jih dostavljajo redno naročenim strankam v okolici Novega mesta. Pri tem gre pravzaprav za novo obliko vrtnarjenja, ki je tržno naravnana. Od tu tudi ime tržno vrtnarjenje. In prav ta oblika se po tujini vse hitreje širi in uveljavlja. Trdno verjamejo, da bo tudi pri nas tržnih vrtnarjev vedno več. Večino znanja o tržnem vrtnarjenju so pridobili preko tujih tržnih vrtnarjev in po njihovem zgledu tudi sami delijo napotke za vrtnarjenje svojim sledilcem. Le-ti so tako tržni vrtnarji, kot ljudje, ki imajo vrtnarjenje za svoj hobi. Pri vzpostavitvi svojega vrta so naleteli tudi na težavo – tuji vrtnarji namreč uporabljajo rastlinjake, ki jih pri nas ni moč dobiti, bi jih pa tudi sami potrebovali za svoj način dela in koncept vrta, zato so jih razvili sami. V prodajo so šli z idejo, da bo še kdo od tržnih vrtnarjev želel takšen rastlinjak. Poslovanje so iz prodaje zelenjave razširili na prodajo rastlinjakov in v ponudbo ves čas dodajajo nove vrtnarske izdelke, ki so inovativni in olajšajo vrtnarjenje.

Namen blagovne znamke Janov vrt je ponudba kakovostnih in v Sloveniji izdelanih rastlinjakov, izobraževanje vrtnarjev o sonaravnem vrtnarjenju, pomoč bodočim tržnim vrtnarjem, ki bi želeli pridelovati zelenjavo za prodajo, oskrba lokalnih gospodinjstev z naravno zelenjavo in ustvarjanje skupnosti isto mislečih ljudi.

Več

ZRIPS je ustanovila Zveza Sožitje z namenom, da izvaja nudenje osebne asistence in pomoči na domu ljudem ter dolgotrajno nego in razvoj tovrstnih socialnih programov, da organizira in izvaja prostočasne aktivnosti za otroke, invalide in starejše osebe ter da nudi pomoči ranljivim skupinam. V šolskem letu 2021/2022 so v Zavodu ZRIPS pričeli z izvajanjem projekta z imenom 'Igrajmo se, spoznajmo se', v sklopu katerega so sodelovali z osnovnimi šolami in vrtci po Sloveniji ter z različnimi invalidskimi organizacijami (Zveza Sožitje, Invalidsko podjetje Želva, Skupnost Barka, OŠ s posebnim programom ...). Glavni cilj projekta je razbijanje stereotipov in predsodkov, ki jih ima družba do oseb z motnjo v duševnem razvoju (OMDR) ter destigmatizacija invalidov. Otrokom v rednih OŠ namreč želijo približati svoje varovance, jim dati varno okolje in priložnost, da se z njimi družijo in jih spoznajo.

Projekt v praksi poteka tako, da najprej strokovni delavci Zavoda z otroci/učenci izvedejo uvodno delavnico, kjer se otrokom predstavijo, jih spoznajo z OMDR ter jim s pomočjo različnih terapevtskih pravljic in pogovora približajo invalide, drugačnost ter sprejemanje le-teh. Spoznavno delavnico vedno naredijo tudi z osebami z motnjo v duševnem razvoju, da jih tako pripravijo na dan z otroki. Nato povabijo invalide v vrtec ali šolo, kjer skupaj z otroki izvedejo igralno dopoldne, kjer si vsak od udeležencev izbere tisto igro, ki mu najbolj ustreza. Tako na nevsiljiv način dobijo pozitiven stik drug z drugim, kar pripomore k razumevanju invalidnosti. Te izkušnje pripomorejo k sprejemanju drugačnosti, kar močno pripomore tudi k boljši klimi v razredih, zmanjša se medvrstniško nasilje in poveča sprejemanje znotraj razrednih skupnosti.

Strokovni delavci Zavoda projekt izvajajo s pomočjo prostovoljcev in učiteljev ter mentorjev vključenih skupin. V projekt je bilo v obdobju 2021/2022 vključenih 666 otrok in invalidov, v prihodnje načrtujejo vključitev vsaj 25 skupin otrok, kar je skupno preko 750 otrok in vsaj 120 invalidov oz. OMDR. S projektom nadaljujejo tudi v letu 2023.

Več

Podjetje Optifarm je specializirano na digitalizacijo kratkih prehrambenih verig, ki povezujejo vse ključne deležnike na trgu lokalne preskrbe: kupce, ponudnike izdelkov, ponudnike prevozov in druge. Z delovanjem podpirajo ponudnike lokalnih prehrambenih pridelkov in izdelkov in njihove znamke, lokalno pridelavo in strategijo "Od vil do vilic".

Optifarm Smart je digitalna platforma za optimizacijo kratkih prehranskih verig, ki povezuje vse deležnike na tem trgu, in sicer združuje ponudbo kmetij, čebelarjev, vinarjev in drugih ponudnikov lokalnih izdelkov in pridelkov. Aplikacija Optifarm Smart kupcem na enostaven način omogoča pregled, izbiro, naročilo, plačilo in dostavo svežih lokalnih izdelkov s potrjenim izvorom.

Cilj podjetja Optifarm je tudi osveščanje lokalnega prebivalstva o pomenu lokalne samooskrbe.

Naročilo oddate preko mobilne aplikacije Optifarm Smart, ki je na voljo za pametne naprave z operacijskim sistemom IOS in Android, ali preko spletne tržnice.

Več

V tej regiji trgovine s takšnim konceptom še ni bilo in aprila 2021 so odprli prvo trgovino brez plastične embalaže v Pomurju. Pri njih lahko nakupujejo trajnostno naravnani kupci, saj jim nudijo lokalno pridelano hrano in izdelke, ki niso pakirani v plastično embalažo in izdelke v rinfuzi ter zero waste izdelke. Izdelki so lokalni, ekološki in proizvedeni v skladu z etičnimi načeli. Trgovina deluje brez plastične embalaže, omogoča nakup lokalnih, ekoloških, kvalitetnih živil z lastno embalažo, oziroma embalažo, ki ne vsebuje plastike in se zato lažje reciklira, oziroma ponovno uporabi.

Sodelujejo tudi v različnih projektih, kjer ljudi ozaveščajo in seznanjajo o pomemnosti trajnostnega načina življanja. Od kar so odprli trgovino so sodelovali na različnih predavanjih in okroglih mizah, kjer so predstavljali svoj koncept trgovine ter tudi poslanstvo podjetja, ki želi v pomursko regijo vnesti spremembe in ljudi seznaniti s trajnostnim načinom življenja. Njihov cilj je postati osrednja institucija, ki nudi informacije o trajnostnem načinu življenja v pomurski regiji.

Več

Grashka ustvarja lasten prehranski model, ki sloni na razvoju 100-odstotno naravnih in rastlinskih hranil ter gradnji odpornih kratkih dobavnih verig med pridelovalci, predelovalno industrijo in distribucijsko infrastrukturo. Podjetje razvija vse ključne rastlinske delikatese za enostaven prehod na naravno rastlinsko prehrano iz regionalnih sestavin. Razvojni oddelek uporablja starodavne tehnike fermentacije, dehidracije in dimljenja v kombinaciji z modernimi tehnologijami.

Podjetje je uspešno lansiralo zamrzjeno linijo jedi (burek s fermentirano čičerikino kremo, ajdovi štruklji z lešnikovo kremo) v sodelovanju s Pekarno Pečjak. V septembru napovedujejo odprtje fizične delikatese Grashka Deli Ljubljana v prenovljenem Centru Rog. Prav tako so v koncu leta 2022 lansirali spletno trgovino s hlajenimi delikatesami: www.grashka.co

Inštitut za celulozo in papir je v več kot 70 letih obstoja postal sodoben razvojno-raziskovalni center, ki svoje partnerje podpira s posredovanjem tržno zanimivih znanj in storitev za razvoj produktov iz naravnih vlaken in papirja. Inštitut deluje kot napredna in odprta organizacija, s fokusom na tri ključna področja: raziskave in razvoj, laboratorijska in polindustrijska testiranja in izobraževanje.

Z neposrednim povezovanjem specialističnega znanja in industrijskih kompetenc svojim partnerjem omogoča dostop do najnaprednejših znanj in celovitih, visoko-kakovostnih celostnih storitev za razvoj papirne in povezanih industrij.

Z laboratoriji za mehanska, kemijska in biološka preskušanja ter pilotnim papirnim in premaznim strojem za industrijsko testiranje je še danes edini infrastrukturni center in registrirana raziskovalna inštitucija za papirništvo v širšem regionalnem prostoru.

Prepoznavni so kot kompetentna in uspešna organizacija, ki se s celostno oblikovanim naborom storitev agilno odziva na potrebe in priložnosti v regiji. Postaja pomemben partner v vrednostnih verigah krožnega gospodarstva za napredno izkoriščanje biomase in razvoj konkurenčnih produktov v celotnem krogotoku pridobivanja, uporabe in  ponovne uporabe naravnih materialov.

Invazivne tujerodne rastline, kot sta na primer japonski dresnik ali kanadska zlata rogza, v današnjem času obravnavamo kot eno največjih groženj biotski raznovrstnosti. Povzročajo okoljsko škodo in so eden od razlogov za upadanje biotske pestrosti. Največkrat se ustalijo na ruderalnih rastiščih, ob cestah, v mestih in na gradbiščih, najdemo pa jih tudi vzdolž rek in železnic. Večina raziskav o njih je usmerjena predvsem v njihovo odstranjevanje in preprečevanje širjenja.

Zaradi svoje kemijske sestave – celuloza, hemiceluloza, lignin, ekstraktivi in anorganske komponente, ki je podobna kemijski sestavi lesa, invazivne tujerodne rastline predstavljajo tudi primer neizkoriščene lignocelulozne biomase. Le-ta ima velik potencial za pridobivanje osnovnih gradnikov (ekstraktivi, celulozna vlakna in lignin) za izdelke z visoko dodano vrednostjo in možnostjo uporabe v različnih industrijah: papirni in papirno-predelovalni industriji, farmaciji, kemijski industriji, tekstilni industriji, proizvodnji biokompozitov.

Trenutno se večino invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst odstrani z uničenjem njihove biomase (sekanje, sežig biomase), čeprav bi bilo to biomaso možno koristno uporabiti kot vir surovin. Predstavljen projekt bo ovrednotil potencial uporabe različnih invazivnih tujerodnih rastlin, optimiziral postopke za njihovo predelavo v celulozno vlaknino, lignin in ekstraktive ter prikazal različne možnosti uporabe pridobljenih materialov za proizvodnjo končnih izdelkov.

Več

Projekt je svojo razvojno pot začel pod okriljem podjetja Virtua IT d.o.o. novembra 2021, avgusta 2022 pa so imeli že popolnoma delujočo storitev, ki jo že promovirajo in vzpostavljajo po vsej Sloveniji.

JustCHARGE platforma deluje na področju e-mobilnosti, na katerem si prizadevajo pospešiti razvoj polnilne infrastrukture in prispevati k prehodu v brezogljično družbo.

Ker je pri prehodu na električna vozila eden izmed večjih problemov pomanjkanje polnilne infrastrukture, so se odločili prispevati svojo rešitev. Veliko vlogo pri postavljanju polnilnih postaj imajo turistični in gostinski objekti, ki bodo v bodoče zagotavljali vsaj 25 % javnih polnilnih postaj. Lastniki teh objektov pa v tem primeru potrebujejo primerno spodbudo in podporo, predvsem pa rešitev, kjer jim lastništvo polnilne postaje ne bo predstavljalo stroška, temveč dodano vrednost njihovega posla in možnost pasivnega zaslužka.

Zato so razvili software, ki se namesti na polnilnico, na kateri spremlja porabo in uporabnikom izdaja račune za storitev polnjenja. Ker lastniki polnilnih postaj s tem nimajo nobenega stroška in dodatnega dela, temveč s tem tudi nekaj zaslužijo, so tako precej bolj motivirani za postavitev polnilne postaje pri svojem objektu.

Njihov namen je pomagati občinam in poslovnim subjektom vzpostaviti polnilno infrastrukturo, kar bo opazno prispevalo k nakupu e-vozil in prehodu v brezogljično družbo.

Več

Ekipa združuje 8 posameznikov z dolgoletnimi izkušnjami na področju organizacije in vodenja energetskih projektov, razvoja in uporabe naprednih rešitev na področju trajnostne mobilnosti, poslovnih modelov, pravne regulative, ekonomsko-finančnega področja ter upravljanja in vzdrževanja izvedenih investicij.

V projektih Vizij mobilnosti nadomeščajo prevožene kilometre s termičnimi vozili s kilometri, prevoženimi z e-vozili. Elektriko proizvajajo v obnovljivih virih, skupaj z baterijskimi hranilniki in pametnim upravljanjem dosegajo največji izkoristek. Uporabniku zagotovijo, da ima na voljo tako vozilo, kot ga za svoj namen potrebuje (osebno ali tovorno), takrat, ko ga potrebuje. Z optimizacijo voznega parka in uvajanjem souporabe službenih vozil tudi v privatne namene znižujejo število vozil in zmanjšujejo negativne vplive na okolje. Z upravljanjem pametnih polnilnic preko platforme ViziDrive (rezultat lastnega razvoja) poskrbijo, da je polnjenje e-vozil kar najmanj obremenjujoče za distribucijsko omrežje, z vidika stroškov in prihodkov pa optimalno za uporabnika in lastnika polnilnic.

Po zgledu izvedenega projekta »E-mobilnost v MO Kranj« želijo razširiti dejavnost na področja izven Slovenije, po podobnem poslovnem modelu pa tudi v podjetja storitvenih dejavnosti.

V naslednjih petih letih načrtujejo upravljanje s 125 vozili (nadomestitev 150 termičnih vozil), cca. 150 polnilnicami (javnimi in domačimi) ter proizvodnjo električne energije iz sončnih elektrarn s skupno močjo 1 MW.

Več