#OkvirPomoči: Zaupanje v krizi pomeni veliko

Vesna Fabjan Bremec je vodenje družinskega posla prehranskih dopolnil na osnovi ekološkega medu prevzela po očetovi smrti leta 2012. V družinskem podjetju je veliko sodelovala vse do zaključka študija kemijskega inženirstva, po tem pa se je odločila za svojo pot. »Čutila sem, da sem v družinskem podjetju preveč zaščitena, da moram odkriti sebe in dobiti še druge izkušnje. Zato sem se po diplomi zaposlila kot ekologinja pri podjetju za ravnanje z odpadki. Rada sem imela delo, tudi osebnostno sem se izoblikovala. Tako mi je bilo potem, ko sva se z možem odločila, da prevzameva podjetje očeta in mame, veliko lažje,« pove Vesna.

100 % naravna ekološka pridelava

Z možem sta ljubiteljsko čebelarila že prej, po prevzemu podjetja pa sta se temu še bolj posvetila in nadaljevala pot, ki jo je zastavil njen oče. Vodilo podjetja je bilo odpreti pot neizmerne moči narave in jo ponuditi v neokrnjeni obliki v izdelkih pod blagovno znamko Endovital, za pridelavo katerih so leta 1998 pridobili tudi prvi certifikat za ekološko pridelavo in predelavo.

Vesnin oče Anton Fabjan sicer po izobrazbi ni bil čebelar, a ga je svet čebel izjemno veselil in se je ogromno sam izobraževal. »Oče ni toliko delal na količini medu, ampak se je posvečal kakovosti in razvoju novih stvari. Že takrat se je ukvarjal z apiterapijo, ki je zdaj zelo priljubljena. V začetku bolj priložnostno, potem pa se je osredotočil na naš vodilni izdelek, med s cvetnim prahom in propolisom, ki ga je razvil pred približno 40 leti po lastni recepturi. Takrat je bil zaposlen še v drugem podjetju, a je bilo povpraševanja veliko, dejavnost se širila, zato je odprl lastno podjetje in začel razvijati tudi druge izdelke,« začetek očetove podjetniške zgodbe opiše Vesna. »V razvoj je bilo vloženega ogromno znanja in raziskav,« še pove ter doda, da so pri tem sodelovali s Kemijskim institutom in Fakulteto za farmacijo.

Blagodejna moč narave

V raziskovanje rdeče pese so očeta spodbudile družinske okoliščine, ko je za rakom zbolela njegova mama. V družini so ugotovili, da se je po uživanju rdeče pese počutila bolje, lažje je premagovala bolnišnične dneve. »Blagodejno pa deluje le surov sok, s segrevanjem se termolabilne učinkovine uničijo. Želeli smo tudi čim bolj koncentrirano učinkovino, da bo za dobrodejne učinke dovolj že majhna količina. Oče se je takrat odločil, da začne razvijati recepturo sirupa z medom,« se spominja Vesna.

Razvoj je trajal kar nekaj let, ko so ga predstavili trgu, pa je bil zelo uspešen. Uspeh jih je spodbudil k temu, da so začeli razvijati še druge izdelke, pove Vesna: »Rekli smo, da če že znamo z medom stabilizirati določene sokove, lahko nekaj podobnega naredimo še s smrekovimi vršički. Tako smo začeli proizvajati smrekove vršičke, macerirane v medu, in upam si trditi, da smo s tem unikatni v Sloveniji in tudi drugje. Svojo ponudbo smo dopolnili še z ekološkim cvetnim prahom in različnimi vrstami ekološkega medu, saj so kupci povpraševali po naših čebeljih izdelkih. Naš lipov med je bil lani nagrajen kot najboljši v Evropi v vrsti ekološkega medu.«

Kupci njihovih izdelkov so zelo različni. To so starejši ljudje, ki sirup rdeče pese uživajo za krepitev organizma, veliko je mamic z majhnimi otroki in predvsem bolnikov s težkimi kroničnimi boleznimi. »Večina ljudi, ki spozna sirup rdeče pese, vidi, da jim to pomaga. Uživajo ga redno in priporočijo tudi drugim. Največ promocije je od ust do ust. Seveda je to absolutno premalo, vendar velikih količin niti ne bi zmogli zaradi omejenosti vhodnih surovin. To je naša zavestna odločitev, saj moramo zagotavljati kakovost.«

Pomoč banke ni le finančna

Čeprav imajo zveste kupce, je razglasitev epidemije koronavirusa vplivala tudi na njihovo prodajo. »Naše glavne prodajne poti, lekarne in prodajalne z zdravstvenimi izdelki, so sicer ostale odprte, prav tako naša spletna trgovina, je pa padla kupna moč. Ljudje so bili prestrašeni in so se več zadrževali doma. Naši stroški ob tem niso bili prav nič manjši. Samo zato, ker smo prej dobro poslovali, smo lahko krili primanjkljaj,« pove Vesna. Se je pa precej poznalo na likvidnosti podjetja, zato je zaprosila za premostitveni kredit pri NLB.

Trenutno zaostrena likvidnostna situacija je prizadela skoraj vsako drugo slovensko podjetje, česar se zavedamo tudi pri NLB. »Podjetjem svetujemo, da če pride do nenadnega poslabšanja razmer in posledično do likvidnostnih težav ali če se znajdejo v negotovi situaciji, ki ji morda ne bodo kos, je nujno ukrepati hitro, zato naj se čim prej obrnejo na svojega svetovalca v banki,« pravi Darja Podbelšek, poslovna skrbnica podjetja Endovital Vesna Fabjan Bremec s.p. »Vsaki stranki se individualno posvetimo, s svojimi izkušnjami in znanjem ocenimo njihovo situacijo, pomagamo pogledati na posel tudi z drugih zornih kotov in razmisliti o pomembnih okoliščinah ter predlagamo najustreznejšo pot, po kateri naj gre podjetje, da njegova stabilnost poslovanja ne bo preveč ogrožena,« še dodaja Podbelšekova.

Ko se je dogovarjala za kredit, ji je njena poslovna skrbnica predlagala tudi, da se prijavi na razpis #OkvirPomoči. »Tu se kaže partnerski odnos banke, ki nam podjetnikom ogromno pomeni, zlasti v tem težavnem času. Izdelke tudi sami oglašujemo, vendar je za naše malo podjetje zakup takega oglasnega prostora, ki ga dobimo v okviru projekta, velik zalogaj. Če ga dobimo brezplačno, nam to zelo veliko pomeni,« pove Vesna.

Čez poletje Vesna še ne pričakuje večjih učinkov, upa pa, da se bo jeseni povpraševanje vrnilo na prejšnje ravni. »Naša glavna sezona je od septembra do aprila, potem se umiri. Tako da bomo prave posledice najbolj videli jeseni,« pojasni Vesna in prizna, da »bi morda lahko več delali na trženju tudi med korono. Nekateri so mi svetovali, da bi izkoristila epidemijo, saj naš izdelek pomaga k boljši odpornosti, k blažjemu prebolevanju bolezni in tudi k lažjemu okrevanju po bolezni. Med epidemijo pa so se hitro pojavili izdelki, ki naj bi varovali pred okužbo s koronavirusom, vendar sama nisem želela delovati tako, v tem vidim izkoriščanje kupcev. Raje sem počakala, da se stvari umirijo.«

Treba je spremeniti miselnost ljudi

Med načrti podjetja za prihodnost Vesna omeni, da si želijo, da bi bili radi samooskrbni za ekološki med, vendar je to čedalje težje doseči. »Če želimo proizvajati ekološki med, nismo odvisni samo od tega, kako delamo mi. Upoštevati moramo trende, ki vplivajo na celoten ekosistem. Ne moremo graditi na temeljih, ki se rušijo. Treba je spremeniti miselnost ljudi, to pa ni lahko,« je kritična Vesna. »Če se preveč in prehitro kosi, ni cvetočih travnikov za čebele. Na čebelarstvo vpliva tudi intenzivno kmetijstvo. Če kmet posadi veliko polje koruze in je že seme obdelano, potem pa nasad še škropi s herbicidi, pesticidi, to vpliva tudi na čebele. Zgodi se, da čebele na takem polju umrejo, če pa pridejo s paše, prinesejo s sabo v panj del tega strupa.«

Problem kranjske čebele je tudi bolezen varoza, ki se je v Evropo prenesla v osemdesetih letih s čebeljimi maticami iz Azije. Pršica varoja, ki je prišla z njimi, azijskim čebelam ne povzroča težav, kranjsko čebelo pa zelo izčrpava in ta hitreje podležejo drugim virusnim in bakterijskim okužbam. »Če se za zdravljenje uporabljajo premočna zdravila, se lahko kot strupi nalagajo v vosku, propolisu. Naše mnenje je, da zdravimo le z naravnimi zdravili, ki so pa manj učinkovita in od čebelarja zahtevajo veliko časa.«

Trenutno ekološki med tudi odkupujejo, vedno s certifikatom, saj je to po Vesninih besedah edina garancija, da je med ekološki. »Pri tem vztrajamo, ker želimo podpirati ekološke čebelarje. Je pa problem, ker so majhni in tega medu ni dovolj.«

Ljubezen do narave

Rešitev za čebele po Vesninem mnenju bi bila, da se čim več sadi, če se le da avtohtone, ne eksotične rastline. Te so lahko škodljive za druge organizme, to pa se hitro začne reševati z umetnimi škropivi. Vesna rastlinam prepušča naravni ritem. To je mogoče opaziti tudi na družinskem posestvu, kjer smo jo obiskali. Kot pove, so posekali le trto, ki ni bila avtohtona, in na njenem mestu posadili polje lavande. Druge rastline so pustili, tudi če kdaj niso nič obrodile.

Ljubezen do narave, ki jo čuti, Vesna pripisuje temu, da je v mladosti živela v neokrnjeni naravi kočevskih gozdov, in vzgoji. »Mama se intenzivno ukvarja s trajnostnim kmetijstvom. Mi smo živeli s tem in tudi sama verjamem, da je treba rastlinam pustiti, da rastejo po naravni poti, in ne vnašati tujih snovi. Da se počaka, da rastlina odcveti do konca, da se raznesejo njena semena in se sklene krog. Če bomo imeli cvetoče travnike, drevesa, bodo tudi čebele imele kaj jesti.«