#OkvirPomoči: Koronavirus je spodbudil trajnostni razvoj

Pandemija koronavirusne bolezni je človeštvu prinesla tudi nekaj pozitivnega. Nekoliko nas je streznila, da smo postali pozornejši na dogajanje v okolju in se vprašali, kako s svojim ravnanjem vplivamo nanj. Postali smo bolj naklonjeni iskanju rešitev, ki bodo omogočile trajnostne sisteme, ki so sposobni preživeti dolgoročno, brez škodljivih vplivov na okolje. Za to si prizadevajo tudi v Permakulturnem inštitutu. Njihov glavni cilj je izobraževanje in ozaveščanje javnosti o trajnostnih praksah ter vzpostavljanje trajnostnih sistemov. Pri uresničevanju njihovega poslanstva jim bo pomagal tudi projekt #OkvirPomoči.


Okoljevarstveni in podjetniški duh se je pri Mateju Klinetu, direktorju in ustanovitelju Permakulturnega inštituta, izoblikoval že v otroštvu. »Kot otrok sem sprejel odločitev, da moram storiti vse za rešitev naravnega okolja – od takrat živim in delam v skladu s tem. Po študiju biologije je bil moj prvi poslovni projekt povezan s ciljem, da bi zaščitil ogrožene panterjeve kameleone na Madagaskarju. Začel sem jih gojiti in z veliko količino gojenih kameleonov prispeval k temu, da je njihova cena toliko padla, da se jih grosistom ni več splačalo uvažati v Evropo. Se je pa ob tem pojavilo vprašanje, kako bodo ljudje z Madagaskarja nadomestili upad dohodka od prodaje kameleonov. Bal sem se, da bodo, če ne bodo imeli dohodka od prodaje kameleonov, kako drugače uničevali naravo. Prišel sem do zaključka, da sem s svojim delom naredil zelo malo. Na celoten problem okoljevarstva sem začel gledati širše in začel raziskovati vse trajnostne sisteme. Med študijem trajnostnih rešitev sem naletel tudi na permakulturo, ki je vse trajnostne sisteme, ki jih človek pozna, združila v celoto,« Matej opiše začetke svoje poslovne poti.

Ni dovolj odpraviti škodljivih posledic, odpraviti je treba vzroke

Ugotovil je tudi, da je kmetijstvo eden največjih onesnaževalcev našega planeta, konvencionalni način pridelave hrane pa vpliva tudi na to, da je hrana vse bolj osiromašena. »V literaturi lahko najdemo raziskave, ki kažejo, da je od leta 1960 do danes hranilna vrednost v hrani padla tudi za od 60 do 80 %,« pojasni Matej.

Začel je iskati rešitve, kako kmetijstvo spremeniti, da postane bolj trajnostno. »Ni dovolj, da veš, kaj je glavni problem, najti moraš rešitve in način, kako te rešitve potem vpeljati v prakso. Ni dovolj, da se odpravljajo le posledice škodljivega ravnanja, treba je odpraviti vzroke in vzpostaviti trajnostne sisteme, ki so sposobni preživeti dolgoročno. Take rešitve so prisotne že več kot sto let, le uporabljajo se ne,« pove Matej.

Po večletnem preizkušanju različnih trajnostnih praks se je odločil za ustanovitev socialnega podjetja Permakulturni inštitut Maribor, neprofitno okoljevarstveno organizacijo z namenom ozaveščanja in vzpostavljanja trajnostnih sistemov. »Ne le na področju pridelovanja hrane,« opozori Matej in pojasni, da je »permakultura veda o trajnostnem načrtovanju širšega življenjskega okolja. Zajema trajnostne energetske rešitve, trajnostna bivališča in bivalne skupnosti, trajnostno upravljanje z naravnimi viri, trajnostno ekonomijo, velik poudarek pa res daje trajnostnemu pridelovanju živil, saj razume, da je to izredno povezano z našim okoljem

Vzorčni primer trajnostne kmetije v demonstracijskem centru

Pri snovanju površin za pridelavo hrane v Permakulturnem inštitutu v bistvu posnemajo naravne ekosisteme, zato so tak način pridelave poimenovali ekosistemska pridelava. »V naravi so se vzpostavili ekosistemi različnih bitij, rastlin, živali in mikroorganizmov, ki vzdržujejo sami sebe in omogočajo optimalne pogoje za preživetje,« pojasni Matej.

Značilnost permakulture je tudi celostni pristop, ki zajema celotno človeško bivanje.

Matej Kline

»Pri načrtovanju pridelave hrane razmišljaš tudi o družbenem in finančnem vidiku, o tem, kakšno je povpraševanje na trgu, kaj ljudje kupujejo in kaj je v tistem okolju najbolj optimalno pridelovati. Gledaš na to, kaj je pridelovalec sploh zmožen pridelati in na to, da zanj investicija ne bo prevelika. Pogledaš tudi z energetskega vidika, koliko energije gre v sistem in koliko iz njega, kako kroži voda in podobno

Da bi lahko kmetom približali permakulturne prakse, so na najetem zemljišču v Mariboru postavili demonstracijski center, na katerem pridelujejo zelenjavo na ekosistemski način, prikazujejo holistično pašno rejo in ostale trajnostne prakse. »Dokler nismo imeli centra, sem že izvajal izobraževanja o permakulturi. Vendar je bilo to preveč teoretično. Zdaj lahko vsak v živo vidi, da sistem deluje in spozna prakse v resničnem okolju,« pove Matej.

Po Matejevih besedah se hrana na trajnostni način lahko pridela z nižjimi stroški kot s konvencionalno pridelavo, saj se izkoriščajo naravni ekosistemi, je pa tudi kakovostnejša. »Letos smo naredili analizo vsebnosti vitamina C in E pri petih različnih vrstah zelenjave, kupljene v trgovini in pridelane v našem centru. Pri vseh vrstah zelenjave se je pokazalo, da ima naša zelenjava višje vrednosti,« pove Matej in doda zanimivo izkušnjo iz vrtca, ki naroča zelenjavo iz njihovega centra: »Vzgojiteljica mi je zaupala, da so otroci, ki so radi jedli naše korenje, začeli zavračati drugo korenje, ko so jim ga ponudili

Se pa Matej zaveda, da kmetom ni lahko spremeniti ustaljenih praks, čeprav morda niso optimalne, saj z njimi dosegajo nek dohodek. Zato želijo narediti še korak naprej in kmetom zagotoviti odkup, če preidejo na permakulturne prakse. V tem letu sta dva kmeta z njihovo pomočjo že vzpostavila permakulturno pridelavo in sta zelo zadovoljna.

Izpeljava projekta iz evropskih sredstev s pomočjo kredita NLB

Pridelke s kmetije na demonstracijskem centru tudi prodajajo, kar jim zagotavlja manjši del prihodkov, večji del zagotavljajo druge dejavnosti: izobraževanje, permakulturno načrtovanje in svetovanje, največ sredstev pa dobijo iz evropskih razpisov. »Razpisi evropskih sredstev so pri nas ves čas aktualni, saj si za trajnostni razvoj prizadeva tudi EU. Že prej smo se veliko prijavljali na razpise, v novem Zelenem dogovoru pa bo možnosti še več,« pove Matej in doda, da jim je pri tem pomagala tudi NLB. »Imeli smo dodeljena evropska sredstva, vendar jih mora prejemnik vnaprej založiti. Za odobreni projekt smo dobili kredit v NLB in ga zato lahko izpeljali.«

Iz evropskih sredstev najlažje izvajajo programe izobraževanj in osveščanj, s katerimi želijo doseči širši krog ljudi, ne le kmete. »Naše vodilo je, da vsi skupaj sprejmemo odgovornost za svoj obstoj in obstoj svojih otrok. In to moramo narediti zdaj,« je odločen Matej. »Ljudem želimo pokazati, kaj lahko naredi vsak posameznik, da pomaga k rešitvi okoljskih problemov, da prispeva k prehodu v bolj trajnostne rešitve, k temu, da se bo okolje regeneriralo

Med programi na področju izobraževanj Matej omeni še učne delavnice z Zavodom za zaposlovanje Republike Slovenije: »Prijavljamo se na razpise za socialna podjetja, ki jih Zavod razpiše in na podlagi teh k nam pošlje brezposelne, ki se ob delu pri nas naučijo novih veščin. Z znanji, ki jih dobijo pri nas, potem lažje dobijo zaposlitev

Pri doseganju ciljev na področju ozaveščenosti jim bo zelo pomagal projekt #OkvirPomoči, ki smo ga v NLB zasnovali, da bi malim podjetnikom priskočili na pomoč za blažitev posledic koronakrize. Brezplačen oglasni prostor, ki so ga dobili v okviru projekta, jim bo omogočil večjo razpoznavnost, je zadovoljen Matej: »Najbolj pomembno nam je to, da lahko dosežemo širše območje Slovenije. Več ljudi, kot nas bo spoznalo, hitreje lahko dosežemo spremembe v miselnosti in pripravljenost na spremembe

Epidemija koronavirusa je streznila človeštvo

Epidemije virusa covid-19 sicer niso občutili kot breme. Nekoliko je prizadela dejavnosti izobraževanj, saj jih zaradi karantene niso mogli izvajati, posledično so se zmanjšali prihodki. So se pa že prilagodili novim okoliščinam. »Že snemamo interaktivna izobraževanja. Upam, da bodo jeseni že na spletu. Načrtovali smo jih že dlje časa, jih je pa epidemija pospešila in smo se tega končno lotili.«

Drugače pa Matej na koronakrizo gleda predvsem pozitivno, saj so ljudje postali pozornejši na nekatere okoljske probleme: »Ljudje so se začeli bolj zavedati, kaj pomeni lokalna pridelava, videli so, kaj se zgodi, če se zaprejo meje. Bolj se zavedajo, kaj se dogaja s hrano. Dejstvo, da lokalna hrana pomeni tudi manj prevoženih kilometrov, krajši čas skladiščenja in višjo kakovost, je postalo bolj otipljivo. Ljudem je postalo pomembno, da podprejo lokalnega pridelovalca

Moramo vedeti, da če ne bomo kupovali lokalno pridelane hrane, bo pridelave v Sloveniji vse manj. »Slovenija z zelenjavo in določenimi drugimi pridelki že zdaj ni samozadostna,« opozori Matej. Lahko pa bi bila, čeprav rešitve niso tako preproste, doda: »Gre za kompleksne težave. Evropsko kmetijstvo temelji na subvencijah in na podpori kmetov. To je spremenilo tržna razmerja in če pogledamo na trg, se dogajajo nelogične stvari. V trgovini lahko dobiš svinjsko meso, ki je cenejše od proizvodne cene. Seveda na to vpliva tudi razmišljanje potrošnikov. Dokler bomo pripravljeni več let plačevati za dober avto, za hrano pa pričakujemo, da bo skoraj zastonj, bo ta problem ostal.«

Žal so po koncu karantene ljudje delno spet prevzeli stare navade kupovanja hrane, vendar je spremembe v miselnosti vseeno opaziti. »Na nek način je virus covid-19 streznil ljudi,« je prepričan Matej.

Načrtujejo celovito platformo za pomoč kmetom

Pripravljenost ljudi na spremembe Permakulturnemu inštitutu daje zagon tudi za prihodnje delovanje. »Načrtujemo celostno platformo v sodelovanju s spletnih portalom Bolha, na kateri bomo poskusili kmetom zagotoviti vse, kar potrebujejo za prehod na trajnostno pridelavo hrane. Povezali bomo naše storitve – svetovanje, načrtovanje, izobraževanje, omogočili pa bomo tudi nakup vse opreme, semen in podobno. Kmete bomo povezali z bankami, ki jim bodo pomagale s financiranjem, in s podjetji, ki svetujejo pri prijavah na razpise za evropska sredstva. Celotno zgodbo smo zastavili zelo celostno,« Matej predstavi načrte.

Kupujejo še ekološko kmetijo na Štajerskem, kjer nameravajo postaviti učno-demonstracijski center. Podobno kot v Mariboru bodo vzpostavili pridelavo hrane z uporabo trajnostnih kmetijskih praks in ekoturizem, da kmetom pokažejo in jih učijo, kako preiti na tako pridelavo in z ekoturizmom ustvarjati dodaten prihodek. »Takoj smo se povezali z NLB in skupaj z njimi načrtujemo ustrezno finančno konstrukcijo, ki bo vzdržna in bo imela pravi namen,« pojasni Matej.

Dejan Pristovnik, vodja poslovanja z malimi podjetji v NLB, k temu doda: »S Permakulturnim inštitutom smo med epidemijo koronavirusa ostajali v rednih stikih, se obveščali o aktualni likvidnostni situaciji podjetja in jih seznanili z možnostmi za premostitev likvidnostnih težav. V banki z vsako stranko na individualnem nivoju iščemo finančne rešitve, ki naj bi, glede na specifiko posameznega poslovanja, pomenile tudi ustrezen vir in ročnost financiranja, hkrati pa bi podjetjem omogočala nadaljnjo nemoteno poslovanje, rast in razvoj. Še zlasti je to pomembno pri neprofitnih organizacijah, kot je Permakulturni inštitut

Poleg tega v inštitutu načrtujejo še trajnostno gradnjo hiše. »Imamo že načrt za hišo, zgrajeno na trajnosten način. Ko bo priložnost, ko pridobimo dovolj financiranja, bomo projekt tudi izpeljali. Tudi rešitve za trajnostne energetske sisteme, za vodne sisteme že imamo in jih lahko izpeljemo. S temi rešitvami lahko pokrijemo celotno človeško bivanje,« še pove Matej.

Vizija je podravsko regijo do leta 2050 spremeniti v trajnostno

Dolgoročna vizija Permakulturnega inštituta je, da do leta 2050 kmetijstvo vsaj v podravski regiji spremenijo v trajnostno. Trenutek je pravi, saj je epidemija virusa covid-19 še pospešila spremembe v miselnosti, ki so se dogajale že prej, meni Matej: »Ljudje vidijo, da je vse več klimatskih ekstremov, imamo najtoplejše dneve, najhladnejše dneve, zlasti na določenih geografskih področjih, kjer nikoli prej ni bilo tako. Vsako leto imamo poplave, vse hujša neurja. Spremembe so drastične, blago podnebje izginja

Matej se zaveda, da spremeniti kmetijstvo v trajnostno ni lahka naloga, saj je treba spremeniti nekatere zakoreninjene navade. »Pri kmetih je najtežje doseči, da opustijo oranje. Prepričanje, da je treba zemljo obrniti, je zelo zasidrano. Težava je, da se z oranjem poruši ekosistem in uniči mikroorganizme v zemlji, ki so pomemben člen v kroženju hranil. Rastline namreč delujejo tako, da si z mikroorganizmi v zemlji izmenjujejo določena hranila – rastline dostavljajo produkte fotosinteze, mikroorganizmi hranila, ki so rastlini drugače nedostopna,« pojasni.

K hitrejšemu uvajanju trajnostnega kmetijstva lahko prispeva tudi vsak posameznik. Matej potrošnike vabi, da pri nakupu več pozornosti posvetijo izvoru in načinu pridelave hrane: »Z nakupom hrane, ki je pridelana na trajnostni način, bodo kupci vplivali na to, da se bo več pridelovalcev usmerilo v trajnostno pridelavo. Z več trajnostne pridelave se bo v zemljo shranjevalo več ogljika, zemlja se bo obogatila, zmanjševal se bo ogljični odtis, izboljšalo se bo stanje podtalnih voda, povečala se bo biodiverziteta ...«

Trajnostni razvoj bi moral biti zaveza vseh, poleg kmetijstva tudi vseh ostalih gospodarskih področij, politike in posameznikov, zato je Matej vesel, da je tudi v podjetjih vse več pobud, ki v poslovne strategije vključujejo trajnostne cilje. 

»Trajnostni razvoj za nas ni le mrtva črka na papirju, ampak vrsta konkretnih odločitev in ukrepov, s katerimi želimo postati podjetje, ki pomembno vpliva na družbo in regijo JV Evrope, v kateri delujemo. NLB Skupina ni zgolj finančna skupina. Resnično verjamem, da lahko prispevamo k boljšim pogojem za podjetja in h kakovosti življenja ter okolja za vse prebivalce te regije. Na teh elementih smo osnovali svojo prihodnost in konkurenčno prednost,« je nedavno poudaril predsednik uprave Blaž Brodnjak.

»Vsi skupaj se moramo zavedati, da s svojim ravnanjem uničujemo pogoje svojega bivanja na tem planetu. Samega planeta ne moremo uničiti, to je egocentrično razmišljanje. Življenje na planetu bo obstalo, verjetno z nekimi novimi ravnovesji in ne z enakimi življenjskimi vrstami, preživetje človeštva pa bo vse težje. Od našega ravnanja in naših odločitev je odvisno, ali bomo preživeli,« zaključi Matej.

Kako lahko vam pomagamo?

Podjetja spremljamo v vseh fazah poslovnega cikla, vse od ustanovitve dalje. Ne glede na to, v kateri fazi se vaše podjetje nahaja, vam lahko pomagamo pri odločitvah o vaših poslovnih financah, da boste karseda dobro pripravljeni na vse, kar sledi.

Preberite več 

avgust, 2020

nlb landing nova 2560x1440 2

Novoustanovljena podjetja

Začnite svojo poslovno pot s pravo banko.

NLB Poslovni začetek

Poslovni začetek

Za podjetnike začetnike za samo 1 evro na mesec.

home page photo

#OkvirPomoči!

Podjetnice in podjetniki, kmetovalke in kmetovalci, mikro in mala podjetja – za vas smo stopili skupaj in sestavili #OkvirPomoči. Projekt, s katerim bomo vsaj kanček pripomogli k ponovnemu zagonu slovenskega malega gospodarstva.