#OkvirPomoči: S štipendijo do lastne blagovne znamke

Med mladimi je veliko takih, ki želijo aktivno prispevati k okolju. Če je v njih še kaj podjetniškega duha, se rodijo zanimive podjetniške ideje, ki pomagajo zmanjševati okoljske probleme današnje družbe. Med njimi je 21-letna študentka ekonomije Tina Turk, ki je zasnovala trajnostno blagovno znamko Skripsi. Njena osnovna ideja je, da kupci z nakupom Skripsija ne dobijo le ličnega lesenega pisala, ampak se v njihovem imenu posadi drevo. Ravno v času njenega vstopa na trg pa je mlada podjetnica doživela velik udarec – razglašena je bila epidemija novega koronavirusa. V novih razmerah je bila prisiljena zmanjšati potrebno vlaganje v oglaševanje, vendar je vztrajala na poti in še aktivneje nastopala na družbenih omrežjih. Pri nadaljnjem osvajanju trga ji bo v pomoč projekt #OkvirPomoči, ki smo ga v NLB zasnovali, da podjetnikom pomagamo blažiti posledice koronakrize.


Tina Turk je že od mladih let zavezana okolju, že kot otrok se spomni, da je pobirala smeti, ki jih je našla v naravi. Zaznamovala pa jo je tudi njena podjetniška družina. »Oče je začel s podjetjem Žaga Turk d.o.o. že pred 25 leti, pred mojim rojstvom. Tako sem ves čas rastla s podjetjem, prejšnje leto sem se tudi sama začela bolj posvečati podjetništvu. Od nekdaj sem imela rada les in pisala. Razmišljala sem o tem, kaj bi na domači žagi še lahko naredili iz lesa, in prišla do ideje trajnostnega lesenega pisala. Poimenovala sem ga Skripsi,« pove Tina in doda, da ime izvira iz latinščine (scribere pomeni pisati), ki se jo je učila v klasični gimnaziji.

S Skripsijem se je prijavila na podjetniško tekmovanje Popri in aprila lani zmagala v kategoriji študentov. To ji je dalo potrditev, da je ideja dobra, in zagon, da nadaljuje z njeno uresničitvijo. »V pol leta sem razvila idejo, da je bila primerna za trg. Najprej na papirju, izdelek pa je bilo treba tudi narediti. Pri tem mi je veliko pomagala družina, morali smo najti pravi stroj za struženje in graviranje, saj se prej s struženjem sploh nismo ukvarjali. Decembra pa sem že imela prve svinčnike

Težko je, če prideš na trg ravno v času razglasitve epidemije

Takoj potem je začela postavljati spletno trgovino in ravno v času njenega odprtja je bila razglašena epidemija novega koronavirusa. Morala bi začeti oglaševati, se udeleževati sejmov, dogodkov, pa se je vse ustavilo, se spominja Tina: »Vse se je zapiralo, jaz pa sem prišla na trg z novo podjetniško idejo. Ni mi bilo lahko. Vsi so strašili, da bo recesija, da se bo odpuščalo, da bodo ljudje manj kupovali, mislila sem si, da od moje ideje ne bo nič

»Pokazalo se je, da ni bilo tako hudo. Ves čas sem bila zelo aktivna na družbenih omrežjih, ki so imela med korono tudi večjo obiskanost. in to se je poznalo pri prodaji. Verjetno bi lahko bila večja, vendar si nisem upala veliko vlagati v oglaševanje. Če bi bila gospodarska situacija stabilna, bi vsekakor več sredstev namenila temu, tako pa sem skrčila na minimum, saj ne veš, kako bo jutri. Še danes nismo gotovi, kako bo

Večanje prepoznavnosti na trgu s projektom #OkvirPomoči

Zato je bila zelo vesela, da je bila izbrana v projekt #OkvirPomoči, s katerim ji je NLB omogočila brezplačni oglasni prostor. »Tako bo več ljudi izvedelo o izdelku. Zame, ki sem šele na začetku, je to zelo pomembno. Lahko rečem, da se rezultati vidijo, ne vem sicer, koliko zaradi oglaševanja v #OkvirPomoči in koliko zaradi drugih aktivnosti, a vendarle Skripsiji se prodajajo,« je zadovoljna Tina.

Njeni glavni kupci so mladi, ki jim ni vseeno za okolje, opaža Tina. Trajnostne lesene svinčnike je uspela prodati tudi nekaj podjetjem, vendar se trenutno ne osredotoča toliko nanje, saj so se zaradi korone zmanjšali marketinški proračuni za poslovna darila. Morda bodo priložnosti kasneje, saj tudi podjetja vse bolj sledijo ciljem trajnostnega razvoja, tako kot Tina.

Razmišljala je, kako lahko naredi izdelke čim bolj trajnostne

Njena začetna ideja so bili leseni kemični svinčnik brez odpadkov oziroma »zero waste«, vendar je, ko je začela raziskovati, ugotovila, da je težko dobiti vložek iz biorazgradljivega materiala, prav tako ekološko črnilo. Les in kovina sta z okoljskega vidika v redu, vendar ji to ni bilo dovolj. »Nisem želela izdelka, ki se prodaja v velikih količinah, ampak sem želela, da ima nekaj več, da je nekaj posebnega. Iskala sem nekaj, da ga naredim še bolj trajnostnega

»Očetov hobi je sajenje dreves, in to sem nekako povezala v podjetniško idejo. Odločila sem se, da bomo za vsak svinčnik posadili drevo in okoli tega sem zgradila celovito zeleno zgodbo. To je dodana vrednost svinčnika Skripsi. Da ni samo klasično darilo, ampak z nakupom narediš nekaj dobrega za okolje

S sajenjem dreves se zmanjšuje ogljični odtis, pojasni Tina: »En hektar gozda absorbira šest ton CO2 in odda 4 tone kisika. Tega kisika je dovolj za 18 ljudi v enem letu. Poleg tega mlad gozd po mnenju strokovnjakov iz ozračja vsrka 18-krat več ogljika kot star gozd.« Zaradi vezave ogljika iz zraka gozdovi pozitivno vplivajo tudi na klimatske spremembe. Poleg tega, da so pljuča našega planeta, tudi drugače pozitivno vplivajo na okolje – ohranjajo vodne cikle v naravi in prst ter so življenjsko okolje divjih živali.

Vsak kupec dobi koordinate posajenega drevesa in tako ostane povezan z njim

Drevesa, to so smreke, Tina z družino sadi na treh lokacijah, lastnik svinčnika pa ob nakupu dobi geografske koordinate lokacije svojega drevesa in tako ostane povezan z njim. Ena od Tininih idej je, da se koordinate vgravirajo na svinčnik. »Kupec lahko svoje drevo tudi obišče, saj želimo biti povsem transparentni,« je odločna Tina.

Tinina podjetniška ideja ima tudi druge trajnostne vidike. Les, ki ga uporablja, so pravzaprav ostanki iz žage družinskega podjetja, saj so za pisala dovolj že majhni koščki lesa. Odpadki, ki ostanejo po izdelavi pisal, pa gredo v biomaso. »Proizvodnja lesenih delov svinčnikov je tako v bistvu brez odpadkov,« ponosno pove. Uporablja le slovenski les, češnjo in javor, ki sta za pisala najbolj primerna, s tem pa se podpira lokalno gozdarstvo.

Razvoj Skripsija je večinoma financirala sama, tudi s štipendijo

Tina je poslovni model za Skripsi v celoti razvila sama in ga tudi upravlja samostojno, čeprav deluje v družinskem podjetju. »Je pa finančni del Skripsija ločen od drugih dejavnosti družinskega podjejta, tako da se ve, kako je bilo kaj financirano in kje se ustvarja vrednost. Skripsi trenutno predstavlja približno 2 % našega družinskega podjetja,« pojasni Tina.

Tudi začetni vložek je Tina financirala sama, čeprav ni bil visok. Največji strošek je bila investicija v gravirni stroj, stružnico in spletno mesto s trgovino. »Velik del sem financirala iz štipendije, ker sem želela biti sama odgovorna za vse – če bo ideja uspela ali če ne bo. Ne v celoti, pomagali so mi tudi starši, to moram priznati, si pa prizadevam, da je moja dejavnost čim bolj samostojna. Nekaj začetnih stroškov sem lahko pokrila tudi iz nagrade tekmovanja Popri, uporabila pa sem tudi vavčer sklada SPS. Tudi za naprej gledam razpise, zlasti za marketinška sredstva, kamor bi se lahko prijavila,« pove o financiranju svoje ideje.

Da ima zaledje družinskega podjetja, ji je vsekakor pomagalo, je iskrena Tina: »Družina me podpira, ne le finančno. Ko sem po zmagi razvijala podjetniško idejo, so me podprli, zlasti oče, ker je tudi on začel s podjetništvom in ima pravi podjetniški duh. Brata pomagata z znanjem o lesarstvu in gozdarstvu, skupaj tudi razvijamo ideje, sadimo in skrbimo za drevesa

Pri banki je pomembno zaupanje in da veš, na koga se lahko obrneš

Ker Skripsi razvija v družinskem podjetju, Tina nima svojega poslovnega bančnega računa, je pa osebno stranka NLB in z zanimanjem spremlja njena družbena omrežja. Tam je tudi opazila razpis #OkvirPomoči in kar na spletu izpolnila prijavo.

Bančni račun v NLB so ji odprli starši že v otroštvu in ji ostaja zvesta, saj ima, kot pove, vse, kar potrebuje.

Tina Turk

»NLB ima edini bankomat v teh krajih in dobro mobilno banko, to mi je najpomembneje. Mobilna banka Klikin je praktična in hitra, uporabljam jo vsak dan, tudi za to, da bratu vrnem dva evra. V tuje spletne banke, ki jih uporabljajo vrstniki, nekako nimam zaupanja. Pri banki mi je vseeno pomembno, da nekoga vidiš, se z njim pogovoriš, da veš, da se na nekoga lahko obrneš, če bo šlo kaj narobe. Pri tujih bankah nikoli ne veš, koga boš dobil za pomoč. Morda je za kakšne druge storitve vseeno, pri banki pa, vsaj meni, ne

Dodana vrednost se mora ustvarjati v Sloveniji

Skripsi je še zelo mlada podjetniška ideja, ki so jo okoliščine že čisto na začetku postavile pred težko preizkušnjo, zato Tina ne želi preveč napovedovati, kako bo zgodbo razvijala naprej. »Najprej želim utrditi spletno prodajo Skripsijev, morda priti še v kako trgovino, predvsem v turistične, saj je trajnostni leseni svinčnik z napisom Slovenija primeren za turiste,« pove.

Gleda pa tudi dlje v prihodnost: »Želim ostati pri lesu in zelenih idejah. Mislim, da bi lahko s tako idejo še marsikaj ponudili. Morda rokovnike z lesenimi platnicami, morda kaj drugega. Res verjamem v lesene izdelke. Les je tudi nekaj lokalnega, pomembnega za Slovenijo. Po besedah strokovnjakov je največja težava slovenske lesnopredelovalne industrije v tem, da se izvaža nepredelan les, kupujemo pa pohištvo iz Italije ali drugih držav. Tako se dodana vrednost ustvarja drugje, ne v Sloveniji. Ne domišljam si, da Skripsi v tem pogledu pomeni veliko, je pa korak v pravo smer.«

Kako lahko vam pomagamo?

Podjetja spremljamo v vseh fazah poslovnega cikla, vse od ustanovitve dalje. Ne glede na to, v kateri fazi se vaše podjetje nahaja, vam lahko pomagamo pri odločitvah o vaših poslovnih financah, da boste karseda dobro pripravljeni na vse, kar sledi.

Preberite več 

julij, 2020

nlb poslovni paketi web 2560x16003

Novoustanovljena podjetja

Začnite svojo poslovno pot s pravo banko.

nlb poslovni paketi web 1920x468

Poslovni začetek

Za podjetnike začetnike od 1 evra na mesec.

home page photo

#OkvirPomoči!

Podjetnice in podjetniki, kmetovalke in kmetovalci, mikro in mala podjetja – za vas smo stopili skupaj in sestavili #OkvirPomoči. Projekt, s katerim bomo vsaj kanček pripomogli k ponovnemu zagonu slovenskega malega gospodarstva.