#OkvirPomoči: S štipendijo do lastne blagovne znamke

Tina Turk je že od mladih let zavezana okolju, že kot otrok se spomni, da je pobirala smeti, ki jih je našla v naravi. Zaznamovala pa jo je tudi njena podjetniška družina. »Oče je začel s podjetjem Žaga Turk d.o.o. že pred 25 leti, pred mojim rojstvom. Tako sem ves čas rastla s podjetjem, prejšnje leto sem se tudi sama začela bolj posvečati podjetništvu. Od nekdaj sem imela rada les in pisala. Razmišljala sem o tem, kaj bi na domači žagi še lahko naredili iz lesa, in prišla do ideje trajnostnega lesenega pisala. Poimenovala sem ga Skripsi,« pove Tina in doda, da ime izvira iz latinščine (scribere pomeni pisati), ki se jo je učila v klasični gimnaziji.

S Skripsijem se je prijavila na podjetniško tekmovanje Popri in aprila lani zmagala v kategoriji študentov. To ji je dalo potrditev, da je ideja dobra, in zagon, da nadaljuje z njeno uresničitvijo. »V pol leta sem razvila idejo, da je bila primerna za trg. Najprej na papirju, izdelek pa je bilo treba tudi narediti. Pri tem mi je veliko pomagala družina, morali smo najti pravi stroj za struženje in graviranje, saj se prej s struženjem sploh nismo ukvarjali. Decembra pa sem že imela prve svinčnike.«

Težko je, če prideš na trg ravno v času razglasitve epidemije

Takoj potem je začela postavljati spletno trgovino in ravno v času njenega odprtja je bila razglašena epidemija novega koronavirusa. Morala bi začeti oglaševati, se udeleževati sejmov, dogodkov, pa se je vse ustavilo, se spominja Tina: »Vse se je zapiralo, jaz pa sem prišla na trg z novo podjetniško idejo. Ni mi bilo lahko. Vsi so strašili, da bo recesija, da se bo odpuščalo, da bodo ljudje manj kupovali, mislila sem si, da od moje ideje ne bo nič.«

Večanje prepoznavnosti na trgu s projektom #OkvirPomoči

Zato je bila zelo vesela, da je bila izbrana v projekt #OkvirPomoči, s katerim ji je NLB omogočila brezplačni oglasni prostor. »Tako bo več ljudi izvedelo o izdelku. Zame, ki sem šele na začetku, je to zelo pomembno. Lahko rečem, da se rezultati vidijo, ne vem sicer, koliko zaradi oglaševanja v #OkvirPomoči in koliko zaradi drugih aktivnosti, a vendarle Skripsiji se prodajajo,« je zadovoljna Tina.

Njeni glavni kupci so mladi, ki jim ni vseeno za okolje, opaža Tina. Trajnostne lesene svinčnike je uspela prodati tudi nekaj podjetjem, vendar se trenutno ne osredotoča toliko nanje, saj so se zaradi korone zmanjšali marketinški proračuni za poslovna darila. Morda bodo priložnosti kasneje, saj tudi podjetja vse bolj sledijo ciljem trajnostnega razvoja, tako kot Tina.

Razmišljala je, kako lahko naredi izdelke čim bolj trajnostne

Njena začetna ideja so bili leseni kemični svinčnik brez odpadkov oziroma »zero waste«, vendar je, ko je začela raziskovati, ugotovila, da je težko dobiti vložek iz biorazgradljivega materiala, prav tako ekološko črnilo. Les in kovina sta z okoljskega vidika v redu, vendar ji to ni bilo dovolj. »Nisem želela izdelka, ki se prodaja v velikih količinah, ampak sem želela, da ima nekaj več, da je nekaj posebnega. Iskala sem nekaj, da ga naredim še bolj trajnostnega.«

S sajenjem dreves se zmanjšuje ogljični odtis, pojasni Tina: »En hektar gozda absorbira šest ton CO₂ in odda 4 tone kisika. Tega kisika je dovolj za 18 ljudi v enem letu. Poleg tega mlad gozd po mnenju strokovnjakov iz ozračja vsrka 18-krat več ogljika kot star gozd.« Zaradi vezave ogljika iz zraka gozdovi pozitivno vplivajo tudi na klimatske spremembe. Poleg tega, da so pljuča našega planeta, tudi drugače pozitivno vplivajo na okolje – ohranjajo vodne cikle v naravi in prst ter so življenjsko okolje divjih živali.

Vsak kupec dobi koordinate posajenega drevesa in tako ostane povezan z njim

Drevesa, to so smreke, Tina z družino sadi na treh lokacijah, lastnik svinčnika pa ob nakupu dobi geografske koordinate lokacije svojega drevesa in tako ostane povezan z njim. Ena od Tininih idej je, da se koordinate vgravirajo na svinčnik. »Kupec lahko svoje drevo tudi obišče, saj želimo biti povsem transparentni,« je odločna Tina.

Tinina podjetniška ideja ima tudi druge trajnostne vidike. Les, ki ga uporablja, so pravzaprav ostanki iz žage družinskega podjetja, saj so za pisala dovolj že majhni koščki lesa. Odpadki, ki ostanejo po izdelavi pisal, pa gredo v biomaso. »Proizvodnja lesenih delov svinčnikov je tako v bistvu brez odpadkov,« ponosno pove. Uporablja le slovenski les, češnjo in javor, ki sta za pisala najbolj primerna, s tem pa se podpira lokalno gozdarstvo.

Razvoj Skripsija je večinoma financirala sama, tudi s štipendijo

Tina je poslovni model za Skripsi v celoti razvila sama in ga tudi upravlja samostojno, čeprav deluje v družinskem podjetju. »Je pa finančni del Skripsija ločen od drugih dejavnosti družinskega podjejta, tako da se ve, kako je bilo kaj financirano in kje se ustvarja vrednost. Skripsi trenutno predstavlja približno 2 % našega družinskega podjetja,« pojasni Tina.

Tudi začetni vložek je Tina financirala sama, čeprav ni bil visok. Največji strošek je bila investicija v gravirni stroj, stružnico in spletno mesto s trgovino. »Velik del sem financirala iz štipendije, ker sem želela biti sama odgovorna za vse – če bo ideja uspela ali če ne bo. Ne v celoti, pomagali so mi tudi starši, to moram priznati, si pa prizadevam, da je moja dejavnost čim bolj samostojna. Nekaj začetnih stroškov sem lahko pokrila tudi iz nagrade tekmovanja Popri, uporabila pa sem tudi vavčer sklada SPS. Tudi za naprej gledam razpise, zlasti za marketinška sredstva, kamor bi se lahko prijavila,« pove o financiranju svoje ideje.

Da ima zaledje družinskega podjetja, ji je vsekakor pomagalo, je iskrena Tina: »Družina me podpira, ne le finančno. Ko sem po zmagi razvijala podjetniško idejo, so me podprli, zlasti oče, ker je tudi on začel s podjetništvom in ima pravi podjetniški duh. Brata pomagata z znanjem o lesarstvu in gozdarstvu, skupaj tudi razvijamo ideje, sadimo in skrbimo za drevesa.«

Pri banki je pomembno zaupanje in da veš, na koga se lahko obrneš

Ker Skripsi razvija v družinskem podjetju, Tina nima svojega poslovnega bančnega računa, je pa osebno stranka NLB in z zanimanjem spremlja njena družbena omrežja. Tam je tudi opazila razpis #OkvirPomoči in kar na spletu izpolnila prijavo.

Bančni račun v NLB so ji odprli starši že v otroštvu in ji ostaja zvesta, saj ima, kot pove, vse, kar potrebuje.

Dodana vrednost se mora ustvarjati v Sloveniji

Skripsi je še zelo mlada podjetniška ideja, ki so jo okoliščine že čisto na začetku postavile pred težko preizkušnjo, zato Tina ne želi preveč napovedovati, kako bo zgodbo razvijala naprej. »Najprej želim utrditi spletno prodajo Skripsijev, morda priti še v kako trgovino, predvsem v turistične, saj je trajnostni leseni svinčnik z napisom Slovenija primeren za turiste,« pove.

Gleda pa tudi dlje v prihodnost: »Želim ostati pri lesu in zelenih idejah. Mislim, da bi lahko s tako idejo še marsikaj ponudili. Morda rokovnike z lesenimi platnicami, morda kaj drugega. Res verjamem v lesene izdelke. Les je tudi nekaj lokalnega, pomembnega za Slovenijo. Po besedah strokovnjakov je največja težava slovenske lesnopredelovalne industrije v tem, da se izvaža nepredelan les, kupujemo pa pohištvo iz Italije ali drugih držav. Tako se dodana vrednost ustvarja drugje, ne v Sloveniji. Ne domišljam si, da Skripsi v tem pogledu pomeni veliko, je pa korak v pravo smer.«