Od namena, ki ga želite doseči, je odvisno, za katero naložbo se boste odločili. Pazite, da bo kombinacija naložb po tveganju uravnotežena. Največji delež namenite nizko tveganim naložbam, najmanjši pa višje tveganim naložbam.

Kakšna je idealna naložba? Takšna, ki je hkrati maksimalno likvidna, čim manj tvegana in ki ima najvišjo pričakovano donosnost. Takšna naložba žal ne obstaja, saj vedno izbiramo med tremi lastnostmi naložbe: likvidnostjo, tveganostjo in donosnostjo. Te lastnosti se med seboj delno izključujejo, zato izbrana naložba nikoli ne more biti hkrati optimalna glede na vse tri. Želeno ravnotežje med naštetimi lastnostmi pa lahko dosežete z ustrezno kombinacijo različnih naložb.

Naložbeno tveganje je tveganje, da bo vlagatelj med varčevanjem ustvaril drugačno donosnost naložbe od pričakovane, pri čemer lahko vse prihranke tudi izgubi. Najpogosteje se vlagatelji srečujejo z naslednjimi vrstami tveganj:

• Tveganje spremembe tečajev vrednostnih papirjev izhaja iz možnosti nenadnega in dlje časa trajajočega splošnega padca tečajev na kapitalskih trgih zaradi splošnih tržnih in gospodarskih razmer in iz dejavnikov, povezanih z dejavnostmi izdajatelja finančnega instrumenta.
• Obrestno tveganje je tveganje, da vrednost dolžniških naložb zaradi sprememb ravni obrestnih mer, ki vplivajo na njihove tečaje, občutno niha. Obrestno tveganje je zaradi protiinflacijskih ukrepov denarnih oblasti običajno zelo povezano s tveganjem inflacije.
• Valutno tveganje je posledica naložb, katerih vrednost oziroma prihodki, ki iz njih izvirajo, so določeni v drugih valutah, kot je valuta, v kateri se izračunava vrednost enote premoženja naložbe.
• Likvidnostno tveganje naložb je tveganje, da naložb ne bo mogoče pravočasno unovčiti ali pa jih bo mogoče unovčiti le po nižjih tečajih od tistih, po katerih so ovrednoteni v portfelju.
• Tveganje sprememb predpisov, pogojev poslovanja trga vrednostnih papirjev in pogojev delovanja investicijskih skladov je tveganje, da pride v Republiki Sloveniji ali v državah tujih kapitalskih trgov do neugodnih posledic sprememb predpisov.
• Tveganja manj razvitih trgov so posledica dejstva, da poslovanje udeležencev trgov finančnih instrumentov ali izdajateljev na teh trgih morda ni predmet nadzora, ki bi bil po obsegu ali vsebinsko enakovreden nadzoru ustreznih institucij v razvitejših državah.

Vlagateljem, ki tvegajo preveč, se lahko zgodi, da nujnih finančnih ciljev ne bodo dosegli v zastavljenem roku, v najslabšem primeru pa lahko zaidejo v resne finančne težave.

Tisti, ki tvegajo premalo, navadno ustvarijo precej nižjo donosnost prihrankov, kot bi jo glede na objektivne okoliščine lahko. Pravzaprav tudi oni na neki način tvegajo; namreč, da bodo čez nekaj let ugotovili, da so za svojo dodatno pokojnino ali drug namen privarčevali precej manj, kot bi lahko, če bi prevzeli zanje povsem sprejemljivo naložbeno tveganje.