Mala in srednje velika podjetja so hrbtenica našega gospodarstva, saj predstavljajo kar 99,8 odstotka podjetij v Sloveniji. So pomemben dejavnik pri spodbujanju gospodarske rasti, ustvarjanju delovnih mest in tudi gonilo širitve na tuje trge. Področje Jugovzhodne Evrope je geografsko blizu in dobro povezano, pa tudi kultura in poslovni običaji so si podobni – vse to je pri gospodarskem sodelovanju velika prednost.

O priložnostih in izzivih sodelovanja z regijo smo se pogovarjali z Alešem Anžlovarjem, direktorjem svetovanja ustrezne strukture virov in čezmejnega financiranja v NLB, ter Gašperjem Mahkovicem, svetovalcem članu Izvršnega odbora za korporativno in investicijsko bančništvo v Komercijalni banki Beograd, članici NLB Skupine. Preverite, kako lahko podjetja, ki razmišljajo o priložnostih vstopa in širitve na trge Jugovzhodne Evrope, naredijo prve korake in kam se lahko obrnejo po nasvet. Pri iskanju novih poslovnih priložnosti je namreč zelo pomembno, da najdemo prave partnerje – tako za podporo pri širitvi kot za strokovni posvet. Marsikdo ne bi pomislil, da je med njimi lahko prav banka.

Slovensko izvozno gospodarstvo se posledicam epidemije koronavirusa ni moglo izogniti, je bil pa upad prodaje manjši od pričakovanj. V prvi polovici leta je glede na leto prej izvoz upadel za dobrih 5 odstotkov, največ v aprilu in maju, jeseni pa se je približal običajnim ravnem. Okrevanje v prihodnje bo odvisno od dogajanja na trgih kupcev, predvsem pa od tega, kako dobro so podjetja pripravljena, kako se bodo prilagodila ter izkoristila priložnosti na regionalnih in globalnih trgih.

Možnosti čezmejnega financiranja so široke

Sodelovanje slovenskih podjetij s trgi Jugovzhodne Evrope se v zadnjih letih krepi. Severna in Zahodna Evropa sta namreč dosegli stopnjo razvoja, na kateri sta gospodarska rast in potencial za investicije že dokaj omejena. Več priložnosti pa je na trgih v vzponu, med katere sodi tudi regija, kjer smo doma. BDP in življenjski standard imata namreč tukaj še veliko priložnosti za rast. Tudi skupna zgodovina, ki povezuje področje nekdanje Jugovzhodne Evrope, za podjetja ni zanemarljiva. Poznavanje lokalnih in kulturnih posebnosti je za podjetja eden od pomembnih delčkov sestavljanke, ko razmišljajo o širitvi na tuje trge, saj se lahko tako lažje in hitreje vklopijo v nov poslovni svet.

Možnost čezmejnega financiranja se je NLB odprla konec leta 2018, po sprostitvi zavez Evropski komisiji. Aleš Anžlovar pojasnuje:

V NLB podjetja različnih velikosti podpiramo na slovenskem trgu, ko pa podjetja razmišljajo o širitvi v tujino, predvsem na trge Jugovzhodne Evrope, pa jih tam podpirajo tudi strokovne lokalne ekipe iz članic NLB Skupine. Matična banka iz Ljubljane tako pokriva večje projekte, manjše, lokalne pa hčerinske banke, ki so pri financiranju omejene z višino kapitala. Trenutno najbolj aktualni so infrastrukturni projekti in projekti trajnostne preskrbe z energijo. S čezmejnim financiranjem smo v NLB prisotni tudi v drugih državah evropskega gospodarskega območja. Najpomembnejše transakcije do zdaj so bile izvedene za stranke v Avstriji, Nemčiji in na Nizozemskem.

NLB Skupina – regijski šampion, ki strankam nudi celovito podporo

Gašper Mahkovic se v svoji karieri v bančništvu posveča velikim podjetjem, zadnjih šest let v Srbiji, sprva v NLB Banki Beograd, po akviziciji Komercijalne banke Beograd decembra 2020 pa v tej najnovejši članici NLB Skupine. Prav na srbskem trgu vidi veliko priložnosti za slovenska podjetja.

»Srbija je s 7 milijoni prebivalcev največji trg Jugovzhodne Evrope. Za Slovenijo je ena najpomembnejših trgovinskih partneric zunaj EU, gospodarsko sodelovanje med državama pa je na visoki ravni. Tudi slovenske investicije naraščajo, saj Slovenija v Srbiji velja za zaželenega, dobrega investitorja, ki krepi izvozni potencial države,« pravi Mahkovic.

Za Srbijo sta značilna dobro izobražena in kakovostna delovna sila ter ugodno davčno okolje, kar rado pritegne podjetnike iz Slovenije. Mahkovic poudarja tudi bližino Srbije in dobre infrastrukturne povezave. »DDV je na primer nižji kot v Sloveniji, prav tako davek na dobiček. Poleg tega so dostopne različne subvencije in nepovratna sredstva za srednja in mala podjetja. Nekatere občine tujim podjetjem zagotavljajo lokacije in druge spodbude, da bi investicije usmerila k njim. Podjetniško okolje je zelo spodbudno,« še pojasni.

Tudi ostali trgi Jugovzhodne Evrope so priložnost za podjetja, ki razmišljajo o širitvi. V NLB Skupini jih lahko podpremo s celovito bančno obravnavo, kot so jo vajena na domačih tleh. »Največja dodana vrednost NLB Skupine je v tem, da smo res regijski specialist. Našo prednost vidim v tem, da poznamo svoje stranke, razumemo njihovo vizijo in strategijo, poznamo pa tudi lokalne trge,« poudarja Mahkovic.

Že pred širitvijo na tuje trge je pomembno, da podjetje ve, kaj želi doseči. Kot pravi mentor, ki zna ločiti, katere ideje so izvedljive, katere pa morajo še malce dozoreti, prepoznati, kje so skrite finančne pasti poslovanja, kdaj se je treba prilagoditi, spremeniti poslovni model ali skleniti novo partnerstvo, pa lahko pomaga banka. Gašper Mahkovic komentira:

Vsaka ovira je priložnost za nov, boljši svet – vključno s pandemijo COVID-19

V Jugovzhodno Evropo je usmerjena večina neposrednih investicij slovenskih podjetij. Dobri ostajajo tudi obeti za prihodnost. Pandemija COVID-19 je res povzročila splošno krizo, vendar je istočasno s seboj prinesla različne priložnosti, ki lahko nadgradijo poslovanje. Komponente nadgradnje velikokrat odgovarjajo na vprašanje: Kaj lahko naredi podjetja bolj odporna in bolje pripravljena na prihodnost? Pri iskanju odgovorov prednjačijo trajnostne, predvsem lokalno zasnovane rešitve. V NLB Skupini imamo zelo pomembno vlogo, saj prispevamo k usmerjanju financiranja naložb in posledično doseganju trajnostnih ciljev podjetij ter organizacij. Poleg zaveze h globalnim načelom Združenih narodov za odgovorno bančništvo, smo leta 2020 zagnali tudi regijski projekt #OkvirPomoči, ki je še ena v seriji pobud, s katerimi v NLB gradimo svojo zavezanost področju trajnostnega poslovanja na sistematičen, predan in stalen način. Lani je bilo prijav po celotni regiji še več, kot smo jih zabeležili prvo leto projekta, kar dokazuje, da sta iniciativa in podpora med podjetji zelo dobrodošli.

Splošno dogajanje v zadnjih dveh letih je premešalo pozicije na mednarodnem prizorišču. Za države Jugovzhodne Evrope to lahko predstavlja zgodovinsko priložnost, da izkoristijo prerazporeditev globalnih oskrbovalnih verig. Kar pa pri uspešni širitvi šteje, je sodelovanje, stalen interes za izboljšanje obstoječih rešitev in procesov ter pravi partnerji.

januar, 2022