Prvi korak do sodobnega kmetovanja je priprava poslovnega načrta

Izzivi, ki jih je zadnje leto postavilo pred našo družbo, so pokazali, kako pomembna je nemotena oskrba s hrano in kako pomembno je, da se lahko zanesemo na domače pridelovalce živil. Slovenija ima 70.000 kmetij, vendar je njihova struktura tako raznolika, da jih je težko primerjati. Kot nam pojasni agrarni ekonomist dr. Aleš Kuhar, lahko polovico teh kmetij štejemo zgolj za gospodinjstvo, ki hrano prideluje le za lastno uporabo. Praviloma gre za družinske kmetije, katerih lastniki počasi zaključujejo aktivno obdobje svojega življenja. Na drugi strani imamo v naši državi od 10 do 15 odstotkov modernih, razvitih in agilnih kmetij, na katerih sloni prihodnost slovenskega kmetijstva. Gre za pravne subjekte, katerih glavna oziroma edina pridobitna dejavnost je kmetijstvo. Ti morajo za to, da bi bili uspešni, slediti razvoju, se hitro prilagajati spremembam, biti oboroženi z znanjem ter poleg kmetijstva usvojiti tudi podjetniške veščine in izkoristiti prednosti digitalizacije. Vse to pa je lažje dosegljivo z ustreznim nasvetom in finančno podporo. Uspešen kmetovalec danes torej potrebuje veliko več kot le zdravo kmečko pamet.

Modernizacija

Tako kot industrijske panoge tudi kmetijstvo stremi k večji produktivnosti. »A v kmetijstvu trčimo ob naravne omejitve. Reje piščancev se v enakem obdobju enostavno ne da podvojiti. Naravnih meja ne moremo premikati tako zaradi bioloških kot etičnih omejitev. Tega se zavedajo tudi potrošniki, zato se veliko truda v zadnjih letih vlaga v izogibanje negativnim posledicam intenzifikacije,« omejitve v razvoju kmetijstva predstavi dr. Kuhar in doda: »Potrošniki želijo poceni, dostopno hrano, ki bo vrhunske kakovosti in brez aditivov. In to je glavni izziv.« Sodobno kmetijstvo mora torej proizvesti več, ceneje in ob tem zagotavljati še visoko kvaliteto surovin in pridelka, kar je v realnosti nemogoče.

Sodobno kmetijstvo

Sodobna pridelava hrane, podprta z raziskavami in znanjem, omogoča manjšo uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Moderne kmetije delujejo s podporo informacijskih tehnologij, vlagajo v digitalizacijo ter seveda v sodobno mehanizacijo in opremo. »Veliko pa se da storiti že z mehkimi ukrepi, kot je uravnoteženje prehrane živine. Uravnotežena prehrana lahko namreč občutno zmanjša okoljski pečat goveda,« spomni dr. Kuhar in opozori, da je kmetijstvo tudi organizacijsko izredno zahtevna panoga.

Digitalizacija kmetijstva ni obšla. »Za digitalizacijo se vsekakor v večji meri odločajo mlajši, napredni kmetje na večjih kmetijah, predvsem zato, da maksimalno izkoristijo obstoječe in morebitne nove kapacitete. Z vlaganjem v digitalizacijo dosegajo predvsem boljšo stroškovno učinkovitost, hitrejše postopke, izboljšanje kvalitete izdelkov in preglednost nad poslovanjem,« razloži Dejan Pristovnik, vodja poslovanja z malimi podjetji in koordinator specializiranih svetovalcev za podporo kmetovalcem v NLB. Po oceni dr. Kuharja smo Slovenci pri uvajanju novosti še dokaj zadržani. »Z uporabo informacijske tehnologije lahko izboljšamo počutje, produktivnost in učinkovitost živine. V poljedelstvu in vinogradništvu, kjer Slovenci orjemo ledino, se razvijajo različna orodja, ki omogočajo, da dejavnosti načrtujemo na podlagi podatkov o vremenu, o škodljivcih v zraku, o vodnem stresu in tako dalje. S satelitskimi slikami se lahko ocenjuje kondicija rastlin. Dostopne so tudi IT rešitve za upravljanje fermentacije,« o možnostih modernizacije spregovori dr. Kuhar. »Rešitve so tu, tudi prilagojene za slovenski trg, včasih pa manjka nekaj ambicioznosti in želje, da bi jih implementirali.«

Modernizacija ni samo vlaganje v nove stroje, temveč tudi v nove tehnologije, znanja in organizacijske pristope. V NLB-ju, kjer poskušajo svoje storitve prilagoditi potrebam kmetovalcev in so z njimi v stalnem stiku, opažajo razmah robotizacije v kmetijstvu. »Razširila se je uporaba raznovrstnih robotov, ki prispevajo k učinkovitosti v hlevih in na drugih kmetijskih površinah. Seveda pa gre tudi za posodabljanje druge strojne opreme za obdelovanje kmetijskih površin, pomoč pri spravilu krme ali lesa in podobno. To je že zelo tehnološko dovršena oprema, ki na podlagi analitike med drugim omogoča načrtovanje prihodnjih setev, gnojenja in drugega,« premike na sodobnih kmetijah opiše Pristovnik.

Prvi korak

Zaradi kompleksnosti panoge bi prvi korak pri modernizaciji vedno moral biti priprava strategije, katere del je tudi pisanje poslovnega načrta kmetije. V njej je treba opredeliti ključne cilje, potrebne investicije za njihovo uresničitev, in določiti velikost investicij. »Dogaja se, da se kmetje pri investicijah uštejejo in ciljajo previsoko. Jasno je, da z obdelavo 20 hektarjev koruznih polj ne moreš odplačati traktorja, vrednega 100.000 evrov,« pravi dr. Kuhar. Ob tem poudarja vlogo kmetijskih svetovalnih pisarn in tudi specializiranih svetovalcev, s katerimi kmetje pripravijo načrt financiranja investicij. »Pomembno je, da banka razume posamezni poslovni del kmetije in njeno delovanje oziroma zna oceniti prihodnje koristi novih investicij na kmetiji. Na podlagi tega lahko realno ocenimo, kakšen obseg financiranja potrebuje posamezna kmetija in kdaj je potreba po financiranju največja. Z vidika posameznih ciklov na kmetijah je zelo pomembno, da se odplačilo morebitnih novih kreditnih obveznosti načrtuje za obdobje, ko bo kmetija dejansko začela prejemati denar od prodaje izdelkov ali storitev oziroma iz naslova novih investicij začela ustvarjati toliko dodatnega denarja, da ga lahko nameni odplačilu dodatnih kreditnih obveznosti,« pa vlogo banke pojasni Dejan Pristovnik.

Pravilen pristop

Kot smo že zapisali, se je treba modernizacije kmetije lotiti premišljeno in načrtovano. Pomembno je, da je banka v projekt vključena že v najzgodnejši fazi razmišljanja o investicijah. Kmetovalci lahko skupaj s specializiranimi svetovalci pravilno ovrednotijo velikost potrebne investicije, izberejo najprimernejše bančne storitve, banka pa lahko kmetovalca tudi napoti k usposobljenemu in preizkušenemu izvajalcu. Prav tako nezanemarljiva je pomoč pri zbiranju potrebne dokumentacije, saj ravno birokratske postopke kmetje pogosto vidijo kot največjo oviro pri sklepanju bančnih poslov.