Kam z denarjem v času rekordno nizkih obrestnih mer?

Zadnja leta smo priča neprestanemu nižanju obrestnih mer, kar nas je pripeljalo do rekordno nizkih ravni.


Zakaj so se obrestne mere zadnja leta spustile na tako nizko raven

Najpomembnejši argument nižanja obrestnih mer je želja po spodbujanju in oživitvi gospodarske rasti. Nizke obrestne mere namreč pomenijo poceni denar, s čimer se spodbujata zadolževanje in s tem ponovna oživitev gospodarske rasti. To je za nekatere dobro. Kdor ima denimo še neodplačan kredit ali ga želi najeti, si trenutno mane roke – mesečna odplačila se znižujejo, saj se je znižala tudi obrestna mera, po kateri banka posoja denar strankam. V bistveno slabšem položaju so tisti, ki imajo privarčevana sredstva oziroma denar – varčevalci. Tudi ti se soočajo z nižjo obrestno mero, kar jim zmanjšuje donose na depozite in jih sili k iskanju alternativnih naložbenih produktov.

Kam torej naložiti morebitna prosta sredstva

Najpreprostejši odgovor pri tem je: razpršitev. Večino sredstev Slovenci hranimo v bankah, vendar smo zdaj soočeni z nizkimi donosi. Zato bi morali razmišljati tudi o tem, da prevzamemo več tveganja in izbiramo tudi bolj tvegane naložbene produkte, vendar take, ki so še vedno v okviru naložbenega profila – sprejemljivega tveganja.

Po raziskavi, ki so jo opravili pri Združenju družb za upravljanje investicijskih skladov, Slovenci najpogosteje varčujemo za pokojnino in nakup nepremičnine. To so sorazmerno dolgoročni investicijski cilji, zato lahko varčevalec prevzame višja tveganja. Daljša kot je doba varčevanja, višje tveganje si lahko privoščimo. Z daljšo ročnostjo zmanjšujemo tudi vpliv negativnih dogodkov na finančnih in kapitalskih trgih. Hkrati se mora vlagatelj tudi zavedati, da se visoki donosi ne zgodijo čez noč.

Kljub trenutno nizkim obrestnim meram je smiselno, da ima vlagatelj nekaj sredstev naloženih na banki. Ta sredstva morajo biti likvidna. Del sredstev pa je treba usmeriti v bolj tvegane naložbe, sploh pri dolgoročnih naložbenih ciljih. Kot najboljša možnost so v tem primeru na voljo vzajemni skladi, ki so zelo raznoliki, zato se za vsakega vlagatelja najde ustrezna izbira. Glede na naložbeni profil vlagatelja in s tem povezano sprejemljivost tveganja lahko izbiramo med različnimi skladi (globalnimi, uravnoteženimi, regijskimi, panožnimi). Za zahtevnejše in premožnejše stranke so na voljo različna upravljanja, in sicer upravljanje znotraj krovnega sklada (UZKS) in individualno upravljanje premoženja (IUP). Tudi v tem primeru stranka lahko izbira med široko paleto upravljanj, ki se razlikujejo po naložbah (delnice ali obveznice), regijah in panogah.

Kaj se dogaja na trgu

Letošnja rast na delniških trgih je kljub nekoliko nadpovprečnim padcem avgusta in septembra (zaradi ohlajanja kitajskega gospodarstva) še vedno v okviru dolgoročnih povprečij. Zlasti evropske delnice so se izkazale kot donosne, saj je v letošnjem letu nemški DAX porasel za dobrih 13 %, francoski CAC 40 pa za 14 %. Nekoliko slabše so se letos odrezale ameriške delnice. Najširši indeks S&P je letos pridobil 1,5 %, tehnološki indeks Nasdaq pa 8 %.

Razlogov, da so evropske delnice letos bolj donosne kot ameriške, je več. Evropska centralna banka (ECB) je letos začela s kvantitativnim sproščanjem oziroma odkupovanjem obveznic na trgu. Vsak mesec naj bi do septembra 2016 odkupila za 60 milijard EUR obveznic. S tem želi zagnati gospodarsko rast in dvigniti inflacijo na ciljno, tj. nekaj pod 2 %. S kvantitativnim sproščanjem so v ZDA zaključili že v letu 2014. Tudi nizek tečaj EUR krepi evropske izvoznike, saj so z nižjim tečajem EUR bistveno konkurenčnejši. Poleg tega je cena nafte še vedno nizka, kar znižuje stroške poslovanja podjetij in posameznikov, ki lahko ta privarčevana sredstva usmerijo drugam.

Zaradi vsega navedenega so evropske delnice še vedno zanimive, s potencialom rasti. Tudi zadnje besede guvernerja ECB Maria Draghija temu pritrjujejo. Povedal je namreč, da bo ECB razmislila o povečanju in podaljšanju kvantitativnega sproščanja oziroma da je ECB pripravljena narediti kar koli za uresničitev srednjeročnega inflacijskega cilja.

Če ECB še ni pred tem, da bi začela dvigovati obrestne mere, se pričakovanja po njihovem dvigu stopnjujejo v ZDA. Obrestna mera že od leta 2008 vztraja na območju med 0 % in 0,25 %. Po spodbudnih podatkih o brezposelnosti v ZDA, ki znaša okoli 5 %, kar predstavlja skorajda polno zaposlenost, je verjetnost decembrskega dviga obrestne mere vse večja. Dvig obrestne mere pomeni, da bodo dolgoročni vrednostni papirji s fiksno obrestno mero imetnikom povzročali glavobole. Z njimi namreč ne bo več mogoče ohranjati realne vrednosti premoženja.

Po drugi strani se lahko tudi kreditojemalci z zelo dolgoročnimi posojili s spremenljivo obrestno mero hitro znajdejo v likvidnostnem primežu (zaradi spremembe npr. EURIBOR-ja). Danes je 6-mesečni EURIBOR negativen, –0,033 %, tik pred krizo pa je znašal skoraj 5 %. Tak dvig spremenljivega dela obrestne mere zelo vpliva na višji obrok kredita. Zato je treba biti previden z naložbami in krediti, pri katerih bo zvišanje obrestnih mer najbolj občutno.

Poleg naložb v naložbene produkte so v tem trenutku zanimive tudi nepremičnine kot investicijska priložnost, o čemer si lahko preberete v članku So nepremičnine ponovno zanimiva naložba.

december, 2015

Matej Vitežnik​

Sektor za privatno bančništvo

menu prosti cas

Privatno bančništvo

NLB Privatno bančništvo je ekskluzivna ponudba finančnih in s financami povezanih storitev, ki ustrezajo potrebam premožnih posameznikov in družin.

Ponujamo vam številne naložbene priložnosti ter kakovostno obveščanje in pomoč pri zasledovanju vaših investicijskih ciljev.

Naložbe

Ne zamudite dobrega nasveta

Pridružite se več kot 220.000, ki redno dobivajo najbolj sveže nasvete za dobre finančne odločitve.


Prijavi se

Na voljo smo vam 24 ur na dan, vse dni v letu!