S prestrukturiranjem do zdravih podjetij

Če so banke v pretekli krizi podjetjem s prestrukturiranjem njihovih finančnih obveznosti pomagale odpravljati krizne situacije, je danes njihova vloga drugačna. Dejavnike, ki kažejo na to, da bi se položaj podjetja lahko poslabšal, si prizadevajo zaznavati prej in jih skupaj s podjetjem pomagajo reševati tako, da do večjih težav sploh ne bo prišlo. Cilj so zdrava podjetja, ki poslujejo stabilno in so sposobna dolgoročno preživeti, odpornejša pa so tudi na morebitne nove krize.

Uroš Jerovšek, direktor Prestrukturiranja v NLB, ocenjuje, da so slovenska podjetja danes na splošno zdrava in dobro pripravljena na morebitne pretrese, vsekakor bistveno bolje kot pred zadnjo krizo: »Iz nje smo se vsi veliko naučili in se zavedamo, da se lahko ponovi. Banke smo bolj preudarne pri odobravanju novih kreditov, podjetja pa previdnejša pri zadolževanju. Čeprav imajo potencial za dodatno zadolževanje, so zaradi spomina na preteklo krizo včasih že preveč zadržana. S kako investicijo, ki bi bila sicer smotrna, raje počakajo, saj se ne želijo dodatno zadolževati, zlasti zdaj, ko se govori o naslednji krizi

»Podjetja, ki so se v času recesije znašla v težavah, smo uspešno prestrukturirali; v letih 2013 in 2014 je bilo ključno stabilizirati največja podjetja, saj bi sicer prenehanje poslovanja teh za sabo potegnilo še vrsto njihovih poslovnih partnerjev. Potem smo fokus premaknili na mala in srednja podjetja. V zadnjih dveh letih se je izboljšala tudi gospodarska slika in danes lahko rečemo, da stojijo podjetja na trdnih temeljih,« pojasnjuje Jerovšek in dodaja, da v zadnjem obdobju ne zaznavajo signalov, ki bi kazali, da se stanje gospodarstva slabša.

Bolj preventiva kot reševanje težav

V tem pogledu se je tudi vloga sektorja Prestrukturiranje v banki spremenila, pravi Jerovšek: »Če smo v preteklosti reševali podjetja pred stečajem, danes želimo delovati preventivno, preprečiti želimo, da bi sploh zašla v resne težave. Prizadevamo si, da bi stranke bistveno prej, in ne, ko že imajo težave, prišle v obravnavo sektorja Prestrukturiranje. Če namreč k reševanju pristopimo, še preden bi se težave pokazale, se lahko položaj podjetja izboljša že z majhnimi ukrepi in morda prestrukturiranje niti ne bo potrebno. Potem ko se enkrat težave kopičijo in postajajo resne, so potrebne korenitejše spremembe

Zgodnje opozarjanje

Pogoj za pravočasno ukrepanje je, da se znaki morebitnih težav čim prej zaznajo. Za ta namen banke uporabljajo sistem zgodnjega opozarjanja na tveganja, ki vključuje kvantitativne in kvalitativne kazalnike, med drugim: skupni finančni dolg na EBITDA (razmerje med finančnim dolgom in dobičkom pred amortizacijo), trend gibanja prihodkov, dobičkonosnosti poslovanja, pokritost obresti, obrat obratnih sredstev in drugi kazalniki, preverjajo se morebitne blokade na računih, ali je podjetje na seznamu davčnih neplačnikov, preverijo se tudi medijske objave.

»Na podlagi izkušenj iz preteklosti lahko presodimo, kdaj se poveča verjetnost, da se bo položaj podjetja zaostril. Po navadi se več kazalnikov hkrati začne gibati v določeno smer, kar je opozorilni znak za nas,« pojasnjuje Jerovšek in dodaja, da se tako podjetje vključi na t. i. opazovalni seznam: »Ni nujno, da poslabšanju kazalnikov sledi prestrukturiranje. Pred nadaljnjimi odločitvami se pogovorimo s poslovnim skrbnikom podjetja, ki dobro pozna poslovanje podjetja in ozadje gibanja kazalnikov. Če presodimo, da ne bo težav, bomo podjetje le nekaj časa podrobneje spremljali

Cilj so zdrava podjetja

Če pa se potrdi, da bi ob neukrepanju lahko prišlo do težav, se poslovni skrbnik najprej pogovori s podjetjem. Pomaga mu razumeti, kaj so vzroki poslabšanja in kaj se lahko naredi za izboljšanje položaja. Dogovorijo se manjši ukrepi, ki jih podjetje lahko izvede samo, če ti ne bi bili dovolj, pa sledi odločitev za prestrukturiranje.

Pred začetkom prestrukturiranja banka naredi še oceno sposobnosti preživetja podjetja. Če podjetje nima potenciala za dolgoročno preživetje na trgu ali je že prepozno, reševanje ni smiselno. »Taki primeri so redki. Največkrat se je to pokazalo, ko so se podjetja lotila dejavnosti zunaj osnovne dejavnosti (non-core dejavnosti), kot so na primer nepremičninski projekti. Tudi sicer zdrava podjetja so zaradi takih odločitev občutila težave,« pove Jerovšek.

V prvi fazi prestrukturiranja se praviloma naredi neodvisni pregled poslovanja, ki pokaže, kakšno je stanje v podjetju, možnosti za prihodnost, naredijo se projekcije denarnih tokov in pripravi predlog reprograma. Kot pravi Jerovšek, v malih in srednjih podjetjih prva faza traja manj časa, med dvema in tremi meseci, odvisno tudi od tega, koliko bank je vpletenih. Če je bank več, se skupaj dogovorijo za način reševanja.

Za uspeh prestrukturiranja je bistvena pripravljenost vodstva podjetja na sodelovanje. Po besedah Jerovška v NLB s podjetji dobro sodelujejo, čeprav je zlasti v manjših podjetjih včasih na začetku nekaj nerazumevanja: »Še vedno se podjetniki včasih ustrašijo, zlasti zaradi napačne predstave, kaj prestrukturiranje pomeni. Pomembno je, da podjetja vedo, da želimo banke s prestrukturiranjem podjetju pomagati, da čim hitreje odpravi težave, in mu omogočiti normalno, stabilno poslovanje, ki bo dolgoročno prinašalo pozitivne rezultate. V banki želimo imeti zdrava podjetja, ki bodo sposobna uspešno poslovati in bodo še dolgo naše stranke


Uroš Jerovšek

»S prestrukturiranjem želimo banke podjetju pomagati ohraniti poslovanje, ga v čim hitrejšem času pozdraviti in mu omogočiti normalno poslovanje, ki bo dolgoročno prinašalo pozitivne rezultate.«  Uroš Jerovšek, direktor Prestrukturiranja v NLB

Banka vodi finančno prestrukturiranje, bo pa, kot pravi Jerovšek, velikokrat potrebno, da se podjetje prestrukturira tudi na operativni ravni: »To je naloga poslovodstva podjetij, v banki pa jim lahko na podlagi naših izkušenj pri tem svetujemo. Podjetju na primer svetujemo, da prevetri procese, da pogleda, kje nastajajo nepotrebni stroški, in jih zniža, da odproda premoženje, ki ga za svojo dejavnost ne potrebuje, povzroča pa stroške, in podobno

Sodelovanje lastnikov

Za uspešno prestrukturiranje je pomembno, da vsak deležnik nosi del bremena prestrukturiranja, vključno z lastniki. Banke lahko v določenih primerih zahtevajo, da lastnik kapitalsko okrepi podjetje z dokapitalizacijo, na žalost pa obstoječi lastniki velikokrat ne zmorejo ali celo ne želijo pomembno prispevati k prestrukturiranju.

Kot razlog slabšega vključevanja lastnikov v prestrukturiranje Jerovšek omeni tudi to, da Slovenija nima razvitega trga lastniškega kapitala, čeprav se v zadnjem času tudi pri nas pojavljajo skladi, ki želijo investirati v lastniški kapital manjših in srednje velikih podjetij. Po njegovem mnenju manjši podjetniki tudi težje sprejmejo idejo zunanjega vlagatelja, ki bi z manjšim lastniškim deležem pomagal pri prestrukturiranju, čeprav bi imeli tako koristi vsi: »Obstoječi lastnik bi nesel svoj del bremena tako, da bi se odpovedal delu lastništva. Namesto 100-odstotni bi bil 70-odstotni lastnik, vendar pa bi podjetje dobilo dovolj sredstev za poslovanje in preboj, posledično bi bil njegov 70-odstotni delež morda v nekaj letih vreden več kot celotno podjetje v težavah

Kaj podjetja lahko naredite sama

Najpomembneje je, da podjetja vzpostavite stalen nadzor nad poslovanjem, poudarja Jerovšek: »Ne bo dovolj, če svojo uspešnost preverite le enkrat na leto, ko pripravljate bilance, ali po zaključku projekta, kar je pogosto v projektno naravnanih podjetjih. Prvo priporočilo je, da imate vzpostavljen kontroling, planiranje, redno spremljate najpomembnejše finančne kazalnike in predvsem svoj denarni tok.« Če tega v podjetju ne morete izvajati sami, poiščite zanesljive zunanje strokovnjake. Obrnete se lahko tudi na svojega poslovnega skrbnika v NLB, ki vam bo pomagal z nasveti, kako spremljati poslovne finance.

Z rednim spremljanjem boste lahko sami pravočasno zaznali znake morebitnih težav, še preden bi vas na to opozorile banke. Priporočljivo je tudi, da pripravite različne scenarije za prihodnost in naredite projekcije poslovanja, če se naročila na primer znižajo za 20 odstotkov. Vprašajte se, ali boste v tem primeru še sposobni odplačevati kredite, plačevati dobavitelje in koliko časa. Preverite, kaj lahko v poslovanju spremenite, da boste uspešni tudi po takem scenariju.

Če ocenite, da bi lahko prišlo do težav, bodite proaktivni. Pojdite do svojega poslovnega skrbnika v banki in ga iskreno seznanite s situacijo. Morda bo predlagal, da se vključijo bančni strokovnjaki za prestrukturiranje podjetij. S svojimi znanji in dolgoletni izkušnjami, ki jih imajo pri reševanju podjetij v težavah in pri ponovnem vzpostavljanju stabilnega poslovanja, bodo pomagali najti ustrezne preventivne rešitve ali pa le spremljali vaše poslovanje. Tudi če do poslabšanja razmer ne bo prišlo, boste vi imeli manj skrbi, saj boste vedeli, da ste pripravljeni in da se lahko nanje pravočasno odzovete. »V prestrukturiranju smo sodelovali kar z nekaj podjetji, s katerimi smo se le srečali, jih spremljali in se od njih poslovili, ne da bi sploh bili potrebni kaki ukrepi,« potrjuje Jerovšek.

Naš dom je v tej regiji, med vami, z vami

Kot največja bančna skupina s sedežem v JV Evropi dobro poznamo poslovno in družbeno okolje, v katerem živimo in delamo skupaj z vami. Naš dom je v tej regiji, med vami, zato si prizadevamo skupaj z vami razvijati njen gospodarski potencial. Zato lahko tudi bolje razumemo vaše potrebe in vam ponudimo rešitve, prilagojene vašemu poslu. Na voljo smo vam 24 ur na dan, vsak dan. Z inovativnimi finančnimi storitvami in strokovnimi nasveti vam pomagamo premagovati lokalne in globalne izzive ter dosegati zastavljene cilje na vseh trgih, na katerih poslujete. Tako boste pripravljeni na vse, kar sledi. Dobrodošli!

Spoznajte nas 

  

januar, 2020

Vam pri izvedbi novih poslovnih idej pogosto zmanjkuje finančnih sredstev ali pa imate zgolj trenutne likvidnostne težave? V vseh primerih boste v nas našli zanesljivega in strokovnega partnerja, pripravljenega prisluhniti vašim željam in potrebam.

Krediti za podjetja

Na voljo smo vam 24 ur na dan, vse dni v letu!