Smo ali nismo (pred novo krizo)?

Kdaj bo izbruhnila naslednja gospodarska kriza? To je eno najpogostejših vprašanj, ki jih dobivamo ekonomisti v zadnjem času. Z dobrim razlogom. Kdor za gospodarsko krizo ve, jo lahko pričaka pripravljen. Lahko jo uspešno prestane in morda še več, izkoristi za širitev. Med ekonomisti je presenetljivo soglasje, kakšne so dobre poslovne taktike za čas recesije. Ne morejo pa se strinjati, kdaj se recesija začne. V poznem poletju 2019 se je pojavilo več svarilnih znakov za gospodarstvi v Nemčiji in ZDA, čeprav je veliko drugih kazalnikov še vedno kazalo na sicer šibko, a pozitivno gospodarsko rast. Je bil to že znak za preplah, je recesija ti dve državi že zadela? Tako preprosto vprašanje, pa nanj ni enoznačnega odgovora.

Avtor: dr. Jure Stojan, partner in direktor razvoja ter raziskav

Kaj sploh je recesija

Kdor spremlja medije, lahko hitro dobi vtis, da je odgovor preprost: »tehnična recesija« pomeni, da realni bruto domači proizvod (BDP) pada vsaj dve zaporedni trimesečji. Vendar je BDP le eden od kazalnikov, ki povzema gospodarsko aktivnost. Nikakor edini. Recesija se odraža še v vrsti drugih kazalnikov, denimo v družbenem dohodku, stanju naročil, industrijski proizvodnji ali brezposelnosti. Številni med temi kazalniki imajo tudi prednost, ki je BDP nima: izhajajo na mesečni, tedenski ali celo dnevni ravni, ne samo na četrtletni.

Če bi med »veliko recesijo« v ZDA, ki je izbruhnila decembra 2007 in se končala junija 2009, sklepali le iz kazalnika BDP, bi imeli napačno sliko. Med stalnim upadanjem rasti realnega BDP je v drugem četrtletju 2008 kazalnik nekoliko narasel. Vendar je bila rast takrat preskromna, da bi jo šteli za prekinitev recesije. Zlasti zato, ker so bili takrat globoko negativni vsi ostali ekonomski podatki.

ZDA je sicer med redkimi državami, kjer datume recesij določa poseben odbor ekonomistov NBER (National Bureau of Economic Research, Nacionalni urad za ekonomsko raziskovanje). Nekaj podobnega poskuša za svoje članice opravljati organizacija OECD, tudi za Slovenijo. A kaj, ko recesije določa na podlagi podatkov, ki so najlažje dostopni – ne nujno najprimernejši za naše majhno odprto gospodarstvo, ki je, resnici na ljubo, precej nenavadno. Obrate v slovenskem poslovnem ciklu OECD tako določa na podlagi sprememb v industrijski proizvodnji osnovnih kovin, obsega naročil v proizvodnji, poslovne klime v proizvodnji, inflacije, povprečnega menjalnega tečaja med evrom in dolarjem ter pričakovanj potrošnikov. Zato se OECD pri določanju obratov med rastjo in krčenjem slovenskega gospodarstva včasih ušteje. Slovenija, pravi OECD, naj bi tičala v recesiji med majem 2008 in julijem 2009, med junijem 2011 in marcem 2013, med septembrom 2014 in decembrom 2015. Zadnje ohlajanje naj bi se po OECD začelo že januarja 2018.

Kaj pravijo ekonomisti

Napovedovanje recesij je uničilo že veliko karier uglednih ekonomistov, si pa na srečo številni še upajo postavljati drzne napovedi. Profesor na newyorški univerzi Nouriel Roubini (ki je tudi pravilno svaril pred krizo 2007) je že septembra 2018 s kolegom Brunellom Rosom napovedal, da bosta svetovna recesija in tudi finančna kriza izbruhnili leta 2020. Zakaj ne že letos? Ker letos še vedno (čeprav vedno manj) deluje spodbujevalni učinek zmanjšanja davkov v ZDA; ker svoje gospodarstvo z davkoplačevalskim denarjem podpira tudi Kitajska; gospodarska rast v EU pa tudi še ni čisto zamrla. A najpozneje letos naj bi se dobrohoten učinek vsega navedenega izčrpal.

Počasni podatki in alternativni kazalniki

Eden od glavnih razlogov, da ekonomisti in podjetniki tavajo v temi glede prihodnjih gospodarskih aktivnosti, so zamude v objavljanju makroekonomskih podatkov. Zbiranje in obdelava podatkov pač vzame mesece dela, če naj bo temeljita in zanesljiva. Kogar denimo februarja zanima, kako tisti trenutek kaže slovenskemu gospodarstvu, mora počakati skoraj do poletja. SURS, ki je sicer med bolj ažurnimi statističnimi uradi, je podatek o rasti slovenskega gospodarstva v prvem četrtletju 2019 objavil 31. maja 2019.

V vmesnem času, ko čakajo na uradne makroekonomske podatke, analitiki radi posežejo po tako imenovanih alternativnih kazalnikih.

Avgusta so se sprožili alarmi v Google Trends

Vir alternativnih kazalnikov, ki zadnja leta pridobiva na veljavi, je Google Trends (žal naše regije ne pokriva dobro). Pokaže, kako se skozi čas spreminja priljubljenost ključnih besed v iskalniku Google. V ozadju kazalnika je modrost množic (»the wisdom of crowds«).

Če pogledamo za iskalni pojem recesija, lahko sklepamo tako: večje je zanimanje za ta pojem, večja je verjetnost, da se kriza tudi v resnici bliža, saj so vsi ti ljudje v svojem življenju zaznali spremembe, ki jih skrbijo in iščejo več informacij. Avgusta 2019 je zaskrbljenost Nemcev in Američanov sunkovito poskočila, na ravni, ki so naznanjale pretekle recesije, se pa že naslednji mesec ponovno zmanjšala. Ali lahko iz tega sklepamo o novi recesiji? Seveda ne, to je le eden od alternativnih kazalnikov in tudi množice se včasih uštejejo.

Preobrate je treba vzeti z zadržkom

Veliko ekonomistov rado pogleda borzne tečajnice. Toda tudi pri teh še zmeraj velja resnica, ki jo že leta 1966 zapisal Paul Samuelson (1915–2009, prejemnik Nobelove leta 1970): »Delniški trg je napovedal devet od zadnjih petih recesij.«

Letos je trge preplašil zlasti en kazalnik: 14. avgusta 2019 je prišlo do obrata krivulje donosnosti. Donos na ameriški dvoletni obveznici je bil rahlo višji od desetletnih obveznic. To se redko zgodi – v skladu z ekonomsko teorijo bi morali biti zahtevani donosi za daljši rok višji od kratkoročnih (saj je na daljši rok več možnosti, da se pripeti kaj neprijetnega). Razen, seveda, če vlagatelji nevšečnosti pričakujejo na kratek rok (na daljši pa bi se potem razmere spet izboljšale). Zato velja obrat za zanesljivi znak prihajajoče recesije – finančni trgi so namreč v borzne cene vračunali pričakovanje, da je kriza pred vrati.

Vendar pa nekdanja guvernerka ameriške centralne banke Janet Yellen svari, da je treba letošnji obrat krivulje donosnosti vzeti z zadržkom: »Zgodovinsko gledano je bil precej dober signal recesije in mislim, da je to razlog, zakaj mu trgi posvečajo toliko pozornosti. Vendar bi res posvarila, da bo lahko tokrat ta signal manj dober.« Zaradi ukrepov »kvantitativnega sproščanja« (ukrepa nekonvencionalne denarne politike, ko centralne banke večajo količino denarja v obtoku tako, da na sekundarnem trgu oziroma na borzah kupujejo državne obveznice) so velike centralne banke postale glavni igralec na trgih državnih obveznic. Signali, ki jih dajejo ti trgi, so lahko zato postali izkrivljeni.

Da je panika odveč, je pokazal tudi kazalnik recesije, ki ga objavlja Banka za mednarodne poravnave v Baslu: skupni delež servisiranja dolga (Total Debt Service Ratio, TDS). Ta številka pove, s kakšno težavo dolžniki poplačujejo svoje obveznosti. Nenadno poslabšanje tega kazalnika je pravilno napovedalo zadnje tri recesije. Gibanje TDS avgusta letos, ko je obrat krivulje donosnosti opozarjal na nevarnost, še ni pokazalo prav nič skrb vzbujajočega.

Poslovna klima malo drugače

Najdaljšo tradicijo med razširjenimi in priznanimi alternativnimi indikatorji imajo kazalniki poslovne klime in zaupanja potrošnikov (začeli so se uporabljati v štiridesetih letih dvajsetega stoletja, v istem času, kot se je med ekonomisti prijela ideja BDP), ki temeljijo na kratki anketi gospodarstvenikov in državljanov. Na Inštitutu za strateške rešitve smo razvili naslednjo generacijo tovrstnih kazalnikov. Namesto da bi gospodarstvenikom pošiljali ankete (na katere večinoma nimajo časa odgovarjati), s pomočjo podatkovnega rudarjenja ugotovimo, kako se poslovna klima odraža v njihovem javnem komuniciranju, na družbenih omrežjih, v medijih, sporočilih za javnost, sporočilih finančnim trgom ipd.

Z današnjimi orodji in sodobnimi statističnimi metodami ni težko ugotoviti, kakšen je čustven naboj besedišča komuniciranja, se pravi klima. Ugotovili smo, da lahko razlikujemo med dolgoročnimi trendi in kratkoročnimi šoki (ki so lahko pozitivni ali negativni). Na dolgoročne trende korporacije lahko vplivajo (gre za vprašanje komunikacijskih strategij), na šoke ne morejo. Kombinacija obeh kazalnikov lahko razkrije, kako korporacije zaznavajo zdravje svojega gospodarskega okolja.

Oba kazalnika sta izražena v indeksnih točkah. Kažeta povprečno čustvenost, pri čemer v kazalniku pod 1 po navadi prevladuje pesimizem, nad 1 pa optimizem. Je pa treba pri tem upoštevati, da prag med obema kulturno pogojen in niha od države do države: kar je v Evropi zmeren optimizem, bi v Ameriki  izpadlo rahlo optimistično, zato na kazalnike vedno gledamo v kontekstu nacionalnih posebnosti.

Pa poglejmo nekaj aktualnih podatkov o komuniciranju korporacij na trgih, ki so neposredno ali posredno pomembni za slovensko gospodarstvo.

Kaj torej lahko rečemo o prihodnosti

Če skušam povzeti, lahko rečem, da je trenutno eno najbolj negotovih obdobij zadnjih tridesetih let, kar zadeva zdravje svetovnega gospodarstva. Tudi med poletjem, ki je sicer bolj obdobje zatišja kot pretresov, so letos prihajali opozorilni signali. Ne le, da (kot vedno) še ni bilo na voljo uradnih statistik, ki bi razblinile dvome. Alternativni podatki, s katerimi si analitiki običajno pomagajo v takih okoliščinah, so dajali protislovno sliko.

V takih razmerah, ko tudi velika tveganja ostajajo še v zraku (brexit, trgovinska vojna ipd.), je težko podati napovedi, ki ne bodo v naslednjem mesecu že povsem drugačne. V trenutku, ko to pišem (začetek oktobra 2019), ima še največ verjetnosti sklep (kar pa še ne pomeni, da drži), da se ameriško gospodarstvo sicer resno ohlaja, vendar zunaj redkih sektorjev v industrijski proizvodnji še ni padlo v recesijo - na ravni ZDA kot celote brezposelnost še vedno pada. Nemško gospodarstvo pa je verjetno že bilo v plitki recesiji, ki pa bi jo s pravočasnimi ukrepi še lahko omilili in preprečili daljšo krizo.

Zdravje svetovnega gospodarstva in posameznih trgov občutimo tudi v Sloveniji. Slovensko gospodarstvo ni osamljen otok, ki bi kljuboval svetovnim viharjem, kar so pokazale vse dosedanje krize. Težave v nemškem gospodarstvu so do zdaj oplazile slovensko v roku enega četrtletja. Ameriške recesije so potrebovale največ pol leta, da so vplivale na nas, sicer posredno: Slovenija in ZDA sami morda ne trgujeta veliko med seboj, zato pa obe veliko trgujeta z Nemčijo, Francijo in drugimi državami evroobmočja.

Zaradi trenutne negotovosti je dobro zdaj še bolj spremljati, kar se dogaja na svetovnem prizorišču in zanimivo bo pogledati čez nekaj mesecev, kako so se razpletle nekatere nejasnosti na posameznih trgih. Pri tem ni pomembno, ali z njimi poslujete ali ne, saj se bodo dogajanja na njih prenesla tudi na slovenski trg. In ne glede na to, ali se signali, ki danes kažejo na krizo, izkažejo za utemeljene ali ne, v vsakem primeru je dobro biti pripravljen na spremembe, v krizi pa se lahko najdejo tudi priložnosti. Eden najboljših načinov, kako ne le prebroditi krizo, ampak tudi uspeti, je zagon novih podjetniških idej, kar se je že pokazalo v zgodovini.

Na portalu objavljamo članek v skrajšani obliki. Celoten članek preberite v 11. št. revije Poslovno.

Dr. Juretu Stojanu lahko prisluhnete tudi na naših Poslovnih zajtrkih, na katerih vas bo seznanil z aktualnimi gospodarskimi podatki. V napovedniku preverite, kateri poslovni dogodek vam je najbližji.

Dodatni viri:

• The Business Cycle Outlook, OECD
• The Makings of a 2020 Recession and Financial Crisis, Nouriel Roubini in Brunello Rosa
• Janet Yellen says yield curve inversion may be false recession signal this time, CNBC
• Debt Service Ratio, BIS

oktober, 2019