Subvencije za kmetovalce na enem mestu

Kmetijstvo je gospodarska dejavnost posebnega družbenega pomena, ki je ne gre gledati le skozi običajne poslovne kazalnike, saj zagotavlja preskrbo prebivalstva, vpliva na kakovost voda, tal, zraka, biotsko raznovrstnost ... Je tudi tvegana dejavnost, na katero vpliva nepredvidljivo vreme, nestabilnost cen, kmetije pa imajo v primerjavi z ostalim gospodarstvom slabši izhodiščni dohodkovni položaj. V interesu držav je, da se nizki osnovni dohodki povečajo in izboljša njihova vzdržnost, zato izvajajo posebne ukrepe v okviru kmetijske politike; pri tem so glavni del subvencije oz. nepovratna sredstva. Katere subvencije so kmetovalcem na voljo in kje dobiti aktualne informacije o njih?

Članek je nastal v sodelovanju z mag. Miranom Miheličem, državnim sekretarjem na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Denarno pomoč kmetovalcem določata dva okvira:

  • Ukrepi v okviru Skupne kmetijske politike (SKP) EU.
  • Izredna državna pomoč. Ukrepi pomoči, tako imenovani »de minimisi«, ki državam članicam EU omogočajo, da kmetovalcem dodelijo podporo iz javnih sredstev po pogojih, ki so določeni na ravni EU. Ustvarjalci kmetijske politike poleg tega tudi redno spremljajo aktualno problematiko in skrbijo za to, da je kmetijski sektor primerno vključen v ukrepih izredne finančne pomoči, ki jo aktivirajo države ob izrednih dogodkih, kot je pojav pandemije covid-19.

Skupna kmetijska politika EU

Slovenija je z vstopom v EU prevzela skupno kmetijstvo politiko, ki je bila vzpostavljena z namenom zagotoviti cenovno dostopno, varno hrano za vse evropske državljane, primerno življenjsko raven kmetov, ohraniti naravne vire in varovati okolje. Za vse države EU, tudi Slovenijo, so pravila določena na ravni EU, izvajajo pa jih nacionalni organi. V Sloveniji je to Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja.

Skupno kmetijsko politiko sestavljajo trije stebri:

  • Dohodkovna podpora z neposrednimi plačili, ki zagotavlja stabilnost dohodkov kmetovalcev ter jih nagrajuje za okolju prijazno kmetovanje in zagotavljanje javnih dobrin, za katere običajno trgi ne plačujejo (denimo skrb za podeželje). Neposredna plačila v celoti (100 %) financira Evropski kmetijski jamstveni sklad (EKJS).
  • Ukrepi za razvoj podeželja z nacionalnimi in regionalnimi programi za reševanje posebnih potreb in izzivov, s katerimi se srečujejo podeželska območja. Sofinancirajo se iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in iz nacionalnih proračunov. Delež sofinanciranja je odvisen od posameznega ukrepa, v povprečju je razdelitev približno 80/20, večji delež sredstev prispeva EU.
  • Tržni ukrepi za reševanje težavnega položaja na trgu, denimo zaradi nenadnega zmanjšanja povpraševanja, zaradi zdravstvenega preplaha ali padca cen zaradi začasne prevelike ponudbe na trgu.

Neposredna plačila

Neposredna plačila na ravni EU predstavljajo v povprečju 30 % prihodka iz kmetijstva in vsebujejo različne sheme podpor. V trenutnem finančnem obdobju se v Sloveniji izvaja shema osnovnega plačila (to so tako imenovane plačilne pravice), ki jo dopolnjujejo plačila s posebnimi cilji: zelena komponenta, ki je obvezen del in v znesku predstavlja 56 % sheme osnovnega plačila, plačila za mlade kmete, proizvodno vezane podpore (te lahko država uvede le za sektorje v težavah glede na pretekle podatke) za mleko v gorskih območjih, za rejo govedi, za strna območja, za zelenjadnice. V tem stebru so še plačila na območjih z naravnimi omejitvami in shema za mlade kmete (mladi kmetje, ki so se vključili v shemo leta 2015, dobijo pavšalni znesek).

Kmetje neposredna plačila dobijo izplačana le pod pogojem, da upoštevajo standarde varstva okolja, prehranske varnosti, zdravja živali in rastlin, dobrega počutja živali in na splošno skrbijo za dobro stanje obdelovalnih površin.

Kako do pomoči v okviru neposrednih plačil?

Neposredna plačila so uveljavljen način subvencij, ki jih kmetovalci že dobro poznajo. Vključena so v sistem Zbirne vloge, vse informacije o oddaji Zbirne vloge so na voljo na portalu MKGP.

Rok za oddajo vlog je 15. junij, v letu 2020 je bil zaradi izrednih razmer podaljšan (do 10. julija).

Več o neposrednih plačilih:

Program za razvoj podeželja

Politika EU za razvoj podeželja je bila uvedena kot drugi steber SKP. Namenjena je podpori podeželskim območjem v EU za naslavljanje ekonomskih, okoljskih, podnebnih in družbenih izzivov današnjega časa. Vsaka članica oblikuje svoje sedemletne programe razvoja podeželja na podlagi nacionalnih ciljev in v okviru ukrepov, ki jih predlaga EU. V skladu z nacionalnimi programi se nato določijo ukrepi in finančna sredstva. Podlage za izvajanje programov so nacionalne uredbe, javni razpisi in javna naročila, na katere se lahko prijavijo upravičenci.

Organ upravljanja v Sloveniji je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), ki je pristojno za pripravo in spreminjanje programa. Na osnovi tega se pripravlja nacionalna zakonodaja – uredbe in razpisi. Za izvedbo skrbi Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki skrbi tudi za pravilno in zakonito plačilo teh sredstev.

V Sloveniji velja enotni program za celotno območje Slovenije in ni razdeljen na regije. Trenutno je v veljavi program za obdobje 2014–2020, njegove glavne prednostne naloge so:

  • povečanje konkurenčnosti kmetijstva, živilstva in gozdarstva,
  • zagotavljanje trajnostnega gospodarjenja z naravnimi viri in prilagajanje na podnebne spremembe,
  • doseganje uravnoteženega teritorialnega razvoja podeželskih gospodarstev,
  • ohranjanje in ustvarjanje novih delovnih mest.

Kako do pomoči iz programa razvoja podeželja?

Vloge za plačila iz programa razvoja podeželja, ki so vezana na površino (okoljska plačila za ekološko kmetovanje) in na glavo živine (ukrep za dobrobit živali), se oddajo v Zbirni vlogi. Vse informacije o oddaji Zbirne vloge so na voljo na portalu MKGP.

Za sredstva iz razpisov se vloge oddajo po pogojih, določenih v posameznem razpisu. Za kakšne projekte so sredstva na voljo, je razvidno iz razpisov. Aktualni razpisi iz programa za razvoj podeželja:

Več informacij:

Tržni ukrepi za reševanje težavnega položaja na trgu

Namen tržnih ukrepov je vzpostavitev ravnovesja na trgu. Gre predvsem za ukrepe, ki jih predpiše Evropska komisija. Ta določi nabor možnih ukrepov, ki jih sofinancira, MKGP pa se odloči, katere ukrepe bo v programskem obdobju izvajalo v Sloveniji. Cilj je stabilizirati kmetijske trge, preprečiti stopnjevanje tržnih kriz, okrepiti povpraševanje in pomagati kmetijskim sektorjem EU, da se bolje prilagodijo na spremembe na trgu. So del uredbe o skupnih ureditvah trgov, ki določa okvir delovanja kmetijstva na enotnem evropskem trgu. Financirajo se iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada.

Izvajalec ukrepov je Agencija za kmetijske trge, ki jih izvaja v obliki shem pomoči. Na področju čebelarstva se npr. sofinancira čebelarska oprema, racionalizacija sezonske selitve panjev. Drugo področje je vino, v okviru katerega se financira prestrukturiranje vinogradov, promocija vina na tretjih trgih, na področju sadja in zelenjave se sofinancira  šolska shema. Izvajajo pa se tudi izredni tržni ukrepi, kot so zelena trgatev, krizna destilacija, krizno skladiščenje vina.

Kako do pomoči iz naslova tržnih ukrepov za reševanje težavnega položaja na trgu?

Informacije o posameznih ukrepih so na voljo v naboru storitev Agencije za kmetijske trge in razvoj. V času izvajanja ukrepov je odprta tudi posebna telefonska linija, kjer lahko upravičenci dobijo vse potrebne informacije. Kadar je kratek čas za izvedbo ukrepov, pa Agencija obvestilo o nameri kmetovalcem pošlje tudi po pošti, da se lažje odločijo, ali bodo sodelovali ali ne.

Več informacij:

Pomoč »de minimis« in izredna finančna pomoč

Pomoč »de minimis« je instrument na področju državnih pomoči, ki državam članicam EU omogoča, da podjetjem dodelijo podporo iz javnih sredstev po določenih pogojih. Pogoje opredeli Evropska komisija v Uredbah, ki urejajo brezplačno pomoč (za kmetijstvo Uredba (EU) št. 1408/2013). S pomočjo »de minimis« se rešuje položaj nosilcev kmetijske dejavnosti, ko pride do krizne situacije, zaradi katere se posamezni sektorji znajdejo v težavah in je treba hitro ukrepati. Gre za vrsto pomoči, ki zaradi svoje višine ne izkrivlja konkurence in je dodeljena v skladu z veljavnim nacionalnim pravnim redom, na ravni EU pa so določeni pogoji. Na področju kmetijstva je pomoč enemu prejemniku omejena na največ 25.000 EUR v 3 letih.

Na MKGP spremljajo situacijo na trgu in kadar pride do večjega izpada prihodkov (če je upad prihodkov več kot 30 %), se aktivira posamezna pomoč. Tak primer je med drugim trenutna koronakriza, ki je prizadela tudi kmetijski sektor. Kmetovalcem tako pripada več oblik finančne pomoči zaradi epidemije covid-19.

Podlaga za to, da se lahko aktivirajo ta plačila, je zakon. Na podlagi ugotovitev in izračuna se izda odlok, ta pa je podlaga za zbiranje vlog. Vloge se zbirajo na Agenciji za kmetijske trge, kjer potekajo tudi obravnava, izdaja končnih določb in izplačila.  

Kako do izredne finančne pomoči za področje kmetijstva?

Vse informacije o aktualnih programih pomoči, vključno z ukrepi zaradi epidemije covid-19, ki so na voljo kmetovalcem, so dostopne na portalu Agencije za kmetijske trge in razvoj.

Podpora lokalnih skupnosti

Kmetijsko dejavnost podpirajo tudi lokalne skupnosti – občine in regionalni javni skladi (npr. Javni sklad malega gospodarstva Goriške, Sklad RS za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja, Zavod za regionalni razvoj madžarske narodnosti). Ti dajalci pomoči delujejo pretežno po sistemu priglašenih načrtov državnih pomoči (pomoč, ki jo odobri Evropska komisija, po skupinski izjemi v kmetijstvu, gozdarstvu in podeželju, manjši del tudi na podlagi priglašenih shem pomoči »de minimis«). Seznam priglašenih načrtov pomoči na državni in lokalni ravni je na voljo na portalu gov.si.

Struktura teh pomoči se po namenu ne spreminja veliko. Največji delež, 90 %, gre za sofinanciranje naložb v kmetijsko gospodarstvo, predvsem za nakup kmetijske mehanizacije. Drug pomemben delež so plačila zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje in druga tehnična pomoč, predvsem prenos znanja oz. informiranje v kmetijskem sektorju.

Kako do pomoči lokalnih skupnosti?

Informacije o shemah pomoči lokalnih skupnosti lahko kmetovalci dobijo v svoji občini (na spletu ali na oglasnih tablah) in pri javnih skladih. Vse informacije imajo tudi lokalne pisarne kmetijskosvetovalnih služb Kmetijsko gozdarske zbornice.

Več informacij:

Načini oddaje vlog

Danes se skoraj vse vloge oddajajo in obdelujejo elektronsko v sistemu E-kmetije, ki zajema celoten kmetijski sektor. Gre za utečen sistem oddaje vlog, ki ga vsi deležniki dobro poznajo, vgrajene pa ima tudi logične kontrole, zato le redko prihaja do napak (manj kot 2 % primerov). V fizični obliki se obdelujejo predvsem vloge s področja za kmetijske trge, ker je po tej shemi treba v relativno kratkem času obdelati manjše število vlog in ni smiselno razvijati posebnega informacijskega sistema.

Čeprav E-kmetija kmetovalcem omogoča neposredno uporabo, je malo takih, ki sami vlagajo vloge. Velika večina, 97 % kmetovalcev, vloge vlaga prek kmetijskosvetovalne službe. Kmetijski svetovalci kmetovalcem pomagajo pri vnosu vlog, ki je zelo kompleksen, predvsem pa dobro poznajo vsebino. Poleg tega kmetovalcem tudi svetujejo, v katere ukrepe naj se vključijo, saj najbolj poznajo njihove kmetije, okolje in ukrepe kmetijske politike.

Več informacij o oddaji vlog za finančno pomoč:

Prihodnja Skupna kmetijska politika v EU

Obdobje trenutne skupne kmetijske politike se z letošnjim letom sicer zaključuje, vendar je zaradi zamika pri sprejemanju zakonodaje za novo SKP in Večletnega finančnega okvira 2021–2027 prišlo tudi do zamika začetka izvajanja reforme SKP za dve leti. V tranzicijskem obdobju se bo pomoč izvajala po obstoječi SKP 2014–2020, reforma SKP pa se začne izvajati 1. januarja 2023. Odločitev je še v fazi potrjevanja, znana bo do konca leta.

Največja sprememba v novi SKP je, da bo namesto dosedanjih pravil in skladnosti poudarek na smiselnosti in smotrnosti ukrepov. To pomeni, da ne bo več preverjanja, ali upravičenec izpolnjuje pogoje, ampak se bo gledalo na to, ali je dosegel cilj. Evropska komisija bo v novi SKP dala tudi večjo avtonomijo državam članicam. Te bodo v večji meri same odločale, kako najbolje izpolniti cilje SKP ter kako se odzvati na specifične potrebe kmetovalcev in podeželja v lastni državi. Komisija bo dala večjo avtonomnost državam, da same bolje ocenijo, kaj potrebujejo.

Nova SKP bo temeljila na 3 splošnih ciljih:

  • spodbujanje prehranske varnosti,
  • krepitev skrbi za okolje in podnebnih ukrepov,
  • krepitev podeželskih območij;

in 9 specifičnih ciljih:

  • podpora za vzdržne dohodke in odpornost kmetij za večjo prehransko varnost,
  • krepitev tržne usmerjenosti in konkurenčnosti s poudarkom na raziskavah, tehnologiji, digitalizaciji,
  • izboljšanje položaja kmetov v vrednostni verigi,
  • prispevanje k blažitvi podnebnih sprememb,
  • spodbujanje trajnostnega upravljanja naravnih virov,
  • privabljanje mladih kmetov,
  • prispevanje k biotski raznovrstnosti,
  • spodbujanje zaposlovanja, rasti, socialne vključenosti in razvoja lokalne skupnosti,
  • izboljšanje odziva kmetijstva na družbene potrebe (predvsem glede zdrave hrane in dobrobiti živali).

Več informacij:

Kmetovalci, naročite se na posvet z bančnim svetovalcem

Ko čakate na plačilo subvencij, vam lahko banka pomaga s kratkoročnimi ali premostitvenimi krediti. Specializirani svetovalci, ki poznajo posebnosti poslovanja kmetijskih gospodarstev, vam bodo pomagali tudi pri drugih finančnih vprašanjih poslovanja vaše kmetije. Razvijajte kmetijo skupaj z nami!

Naročite se na posvet

  

december, 2020

nlb naslovna slikica

NLB Agro - za lažje kmetovanje

Jesen je pravo obdobje za nove začetke. Zato smo za kmetovalce pripravili posebno ponudbo, prilagojeno tudi njihovi letini in letnim časom. Naši specializirani strokovnjaki jim lahko svetujejo pri pridobivanju financiranja za modernizacijo kmetije in nudijo podporo pri številnih finančnih izzivih kmetovanja. Verjamemo, da se dobra finančna rešitev vedno začne z nasvetom.

Za fizične osebe (kmetovalci, vinogradniki, čebelarji, itd.), ki opravljate dejavnost brez matične številke.

Poslovni račun za zasebnike