Umetna inteligenca: Izzivi in priložnosti v zasebnem in poslovnem svetu

V zadnjem letu smo bili priča izjemnemu napredku na področju umetne inteligence. Z računalniki, ki so opremljeni z novimi pametnimi orodji, se lahko sedaj pogovarjamo v povsem običajnem jeziku. Prav tako znajo stroji opravljati zapletene naloge, za katere smo še nedavno menili, da jih lahko zadovoljivo izvajamo le ljudje.

Tehnološko revolucijo, ki se odvija pred našimi očmi, lahko primerjamo s pojavom interneta pred nekaj desetletji. Vendar so takrat tehnološke inovacije, kot so e-pošta, prenos datotek na daljavo in svetovni splet, v naše vsakdanje življenje vstopale bistveno počasneje, kot to počnejo danes orodja umetne inteligence.

Zmogljivost in uporabnost novih orodij, kot so pametni klepetalnik ChatGPT in različni sistemi za ustvarjanje slik na podlagi tekstovnega poziva, je presenetila celo strokovnjake, ki so jih razvijali. S pomočjo novih pametnih orodij se sedaj pogovarjamo s članki, ki jih beremo, jim zastavljamo najrazličnejša vprašanja, zahtevamo dodatna pojasnila in naredimo marsikaj, česar do sedaj nismo mogli. Izvajamo lahko različne analize, ustvarjamo sporočila, odgovarjamo na pisma, povzemamo vsebino in hitro opravimo številna opravila, ki bi nam sicer vzela veliko časa.

Za nove pametne tehnologije prav tako ni ovir, če je besedilo, ki ga obravnavamo, na voljo le v jeziku, ki ga ne razumemo. Z novimi orodji umetne inteligence se o vsebini besedila pogovarjamo v slovenščini, tudi če je izvorni sestavek napisan v arabščini, kitajščini ali kateremkoli od številnih jezikov, ki jih orodja že podpirajo.

Z večanjem števila jezikov, ki jih nova orodja razumejo, je človeško znanje postalo bolj dostopno ljudem po vsem svetu. Raziskovalci si sedaj prizadevajo razviti še bolj zmogljive sisteme, ki bodo podpirali prav vse jezike sveta, za katere je na voljo dovolj digitaliziranih virov, ki so predpogoj za izvajanje strojnega učenja.

V prvih mesecih po uvedbi novih pametnih orodij, kot je ChatGPT, so mnogi uporabniki v njihovem delovanju iskali predvsem pomanjkljivosti. Napake oziroma halucinacije umetne inteligence so bile sprva dokaj pogoste, a se z izboljševanjem sistemov pojavljajo vedno redkeje. Plačljiva verzija GPT-4 deluje bistveno bolje kot prosto dostopna različica GPT-3.5, vendar je tudi brezplačni Microsoftov Bing klepetalnik precej zmogljiv.

Pogosta pripomba, da lahko nova orodja umetne inteligence le statistično predvidijo najverjetnejšo naslednjo besedo v zaporedju, ne upošteva bistva revolucije, ki smo ji priča. Velike nevronske mreže, ki so temelj novih pametnih orodij, znajo iz množice podatkov, na osnovi katerih se učijo, izluščiti bistvene značilnosti, kar je velik dosežek.

Z učenjem napovedovanja črk ali besed v besedilu se nevronska mreža spotoma nauči še veliko drugih opravil, ki neposredno niso predmet učenja. Na nek način gre za podoben pojav, kot če bi športnik treniral le tek na dolge proge, izuril pa bi se še za druge športe. Rezultat je nenavaden in morda presenetljiv, vendar predstavlja pomemben dosežek nedavne revolucije na področju umetne inteligence.

Številna podjetja že uporabljajo nova orodja umetne inteligence, za katera raziskave kažejo, da znatno povečujejo produktivnost in izboljšujejo kakovost rezultatov. Zavedati pa se moramo, da so pametna orodja še vedno le orodja. Uporabniki sami smo odgovorni za to, kako in za kakšen namen jih uporabljamo.

Nove tehnologije umetne inteligence so se v kratkem času, odkar so na voljo, izkazale za izjemno uporabne. Zato je pomembno, da se jih naučimo smiselno in pravilno uporabljati. Predvsem moramo znati prepoznati njihove morebitne napake in razviti občutek, pri katerih opravilih jim lahko zaupamo in pri katerih ne.