Želite nastaviti vstopno stran za Podjetja kot privzeto vstopno stran?

Zapravljivost je dedna

Kaj vse vpliva na vaše finančne odločitve? Med pomembne dejavnike sodijo izobrazba, vzgoja, starost, služba. Najnovejše raziskave pa kažejo, da so za stanje na vašem računu krivi tudi - geni. 


29-letna veterinarka Andreja ima že nekaj let odprt varčevalni račun. Odkar se je zaposlila, varčuje tako, da si mesečno od plače odtegne dvesto evrov. Ni veliko, a sama pravi: »To je največ, kar si lahko privoščim. Hkrati pa se s tem prisilim, da denarja ne zapravim za nepotrebne stvari, kot je nakup dodatnega para čevljev.« Njen nekaj let starejši brat Miha, računalniški programer, sploh ne varčuje. »Ko se pojavijo nepredvideni stroški, se že nekako znajdem,« razlaga brat.

33 odstotkov

Kaj vpliva na to, da je nekdo bolj zapravljiv, drugi pa s svojim denarjem ravna zelo previdno? Raziskovalci so ugotovili, da na odnos do denarja ne vplivata samo izobrazba ali vzgoja, ampak – presenetljivo – tudi vaša dedna zasnova. 

V najnovejši raziskavi je Stephan Siegel, profesor poslovnih financ na Univerzi v Washingtonu, s sodelavci preučeval finančne navade 30 tisoč švedskih enojajčnih in dvojajčnih dvojčkov. Tako imenovani švedski register dvojčkov je namreč največja svetovna baza podatkov o dvojčkih, ki vključuje tudi podrobne podatke o njihovih finančnih navadah.  

Raziskovalci so tako preučevali, koliko denarja dvojčki privarčujejo in koliko ga vlagajo v katero od tveganih oblik naložb. Ugotovili so, da so enojajčni dvojčki, ki imajo enako dedno zasnovo, sprejemali podobne finančne odločitve, medtem ko pri dvojajčnih dvojčkih takih podobnosti niso zaznali. V številkah: po tej raziskavi so finančne odločitve v 33 odstotkih odvisne od vaših genov.

 »Če otrok odrašča v družini, v kateri se starši ukvarjajo s trgovanjem na borzi, je zelo verjetno, da se bo s tem ukvarjal tudi sam. To pa se ne zgodi zaradi vzgoje ali zaradi tega, ker je otrok opazoval starše, ampak zato, ker starš na otroka prenese določene gene,« je ugotovitve raziskave komentiral Siegel.

Je res, da so Gorenjci skopuhi?

Stereotip o nedarežljivosti Gorenjcev je Slovencem dobro znan, čeprav pravzaprav ne vemo, kakšen je vzrok prepričanja, da naj bi bili ljudje, ki živijo na Gorenjskem, skopuhi. Dejstvo pa je, da nekatere raziskave potrjujejo, da okolje oziroma kultura, v kateri živimo, vpliva na naše vedenje. 

Adam Alder, profesor marketinga na newyorški Stern School of Business, in Virgina Kwan, profesorica psihologije na arizonski državni univerzi, sta leta 2013 opravila raziskavo med Američani in Kitajci, v kateri so morali sodelujoči namišljeni znesek tisoč dolarjev vložiti v delnice devetih različnih družb. Na voljo so jim bile delnice, katerih tečaj je v preteklosti strmo rasel, in delnice, katerih cena je v preteklosti precej nihala.

Hazarderski Američani

Rezultat? Američani bi v povprečju vložili 671 dolarjev v delnice, katerih vrednost je sistematično rasla, medtem ko so Kitajci v iste delnice vlagali precej manjši znesek, v povprečju le 420 dolarjev. Ko so udeležence raziskave povprašali o vzrokih za njihovo odločitev, so Američani povedali, da so na rastoče delnice gledali kot na zmagovalke, zato so pričakovali, da bo njihova vrednost še naprej rasla. Kitajci pa so bili medtem zelo previdni, saj so pričakovali, da bo cena rastoče delnice prej ali slej upadla, zato so raje stavili na delnice z nestabilno rastjo.

Avtorja raziskave sta izsledke povezala še z nekaterimi drugimi raziskavami, ki so potrdile, da Kitajci na spremembe gledajo precej drugače kot Američani. Medtem ko so Kitajci bolj konservativni, pa so Američani glede tega bolj enostranski, večinoma optimistični.

O tem, kako Slovenci kot narod ravnamo z denarjem, ni nobenih resnih raziskav.

Povej mi, s kom se družiš, in povem ti, koliko zapravljaš

45-letni Bojan je solastnik hitro rastočega malega podjetja. V njegovi navadi je, da letno vsaj štiri tisoč evrov prihrankov vloži v delnice katerega izmed perspektivnih tehnoloških podjetij. To počne že nekaj let, saj želi s tem oplemenititi svoje prihranke. Podobno počne tudi večina njegovih sodelavcev in prijateljev, ki jih pozna še iz študijskih let. Bojan ne skriva, da so prav prijatelji tisti, ki so najbolj vplivali na njegovo navdušenje nad trgovanjem z delnicami.

Tudi izsledki lanskoletne študije Floriana Edererja, profesorja ekonomije na Yale School of Management, so pokazali, da na finančne navade ljudi ne vplivajo le njihova osebnost, geni, družinsko okolje ali kultura, temveč tudi njihovi prijatelji. Svoj eksperiment je Ederer izvedel med strankami večje borznoposredniške hiše v Braziliji.

Ljudi, ki so jih poklicali borzni posredniki in jim ponudili nov finančni produkt, so razdelili v dve skupini. Prvi skupini niso povedali, ali se je njihov prijatelj oziroma sodelavec odločil za nakup ponujenega produkta ali ne, drugi skupini pa so to izrecno poudarili.

Rezultat: za nakup se je odločilo 42 odstotkov ljudi iz prve skupine in kar 92 odstotkov ljudi iz druge. Po Edererjevem mnenju je ključni vzrok za to, da so ljudje pri sprejemanju odločitve sledili svojim prijateljem, zaupanje: »Ko mi prijatelj pripoveduje, da si je nekaj kupil, iz tega sklepam, da je izdelek kakovosten, zato bom ta izdelek najverjetneje kupil tudi jaz.«

Čredni nagon

Ederer je prepričan, da rezultati raziskave, ki dokazujejo močno zaupanje posameznikov v finančno odločitev prijatelja ali sodelavca, precej pojasnjujejo tudi zadnjo finančno krizo in težave tako imenovanega nepremičninskega balona: »Zdaj imamo nekaj dokazov, ki kažejo, da se lahko delniški in nepremičninski baloni oblikujejo tudi zaradi tako imenovanega črednega nagona, ki izhaja iz tega, da se investitorji vedejo podobno kot njihovi sodelavci.«

Dokazi, da na posameznikove finančne odločitve pomembno vplivajo prijatelji in sodelavci, imajo širše razsežnosti, če nanje pogledamo z zornega kota informacijskih tehnologij. Po podatkih ameriškega centra za marketinške raziskave Cogent Research je okoli 60 odstotkov investitorjev povedalo, da na njihove nakupne odločitve pomembno vplivajo družbena omrežja, kjer dobijo informacije od prijateljev in sodelavcev. 

Česa bi se iz tega morali naučiti?

Koliko manevrskega prostora ima torej posameznik, če na njegovo finančno ravnanje tako pomembno vplivajo prijatelji, kultura, vzgoja, geni …? Bo skopuh vedno skopuh in zapravljivec vedno zapravljivec?

Ne skrbite! Raziskovalci s področja psihologije in ekonomije, ki že več desetletij preučujejo psihološki vidik sprejemanja finančnih odločitev, vedo, da se lahko naučite biti bodisi manj zapravljivi bodisi bolj iznajdljivi, ko gre za denar.

Dr. Miha Škerlavaj z ljubljanske ekonomske fakultete tako poudarja, »da gre pri vsaki finančni odločitvi vsaj za interakcijo osebnih značilnosti in konteksta, v katerem se ljudje odločajo«. Meni, da se razlaga finančnih odločitev vsekakor ne ustavi pri genih, in daje enako ali celo večjo vlogo tudi pridobljenim, naučenim spretnostim.

Zelo veliko navad, povezanih s financami, se lahko priučimo z izkustvenim učenjem, je prepričan Škerlavaj. Bodisi prek tečajev finančnega opismenjevanja bodisi prek vzpostavljanja preprostih vsakodnevnih omejitev. Kot eno izmed možnosti sam predlaga tako imenovano igrificiranje (gamification), kjer lahko posameznik prek računalniških simulacij dobi določene sposobnosti, ki so potrebne tudi pri upravljanju financ. Gre za interaktivne računalniške simulacije, ki so posebej prirejene za urjenje finančnih sposobnosti.

»Pred leti je denimo Študentska organizacija v Ljubljani v sodelovanju z Ljubljansko  borzo organizirala precej odmevno nagradno igro Študentska borza, kjer je več kot 8.000 mladih spoznavalo pravila pri vlaganju v vrednostne papirje. Zdaj je veliko podobnih iger dosegljivih kar prek aplikacij. Gre za pomemben prispevek, saj posameznik prek kreativnega in sproščenega učenja hitreje in laže pridobi finančna znanja.«  Tega se zaveda tudi NLB, ki je bila sponzor Študentske borze.

Hersh Shefrin iz ameriške poslovne šole Leavy School of Business pa predlaga naslednje preproste korake k sprejemanju boljših finančnih odločitev:

  • pri zapravljanju in izposojanju si postavite omejitve in cilje,
  • pozorno spremljajte svoje izdatke,
  • razvijajte bolj učinkovite nakupne navade,
  • iščite priložnosti za večji zaslužek
  • in, ne nazadnje, denar si izposojajte pametno in se izogibajte prevelikim dolgovom.

Dejavnikov, ki vplivajo na vaše finančne odločitve, je več, a naj ne bodo rezultati raziskav izgovor, da si ne bi prizadevali za spremembe na bolje. Oglasite se v najbližji poslovalnici NLB in z bančnim svetovalcem ocenite, kakšne finančne odločitve sprejemate, ter si postavite finančne cilje in omejitve.

september, 2015

Ne zamudite dobrega nasveta

Pridružite se več kot 220.000, ki redno dobivajo najbolj sveže nasvete za dobre finančne odločitve.


Prijavi se