Želite nastaviti vstopno stran za Podjetja kot privzeto vstopno stran?

Skladi, delnice, nepremičnine ali zlato?

Na računu imamo kar nekaj prihrankov, do katerih smo prišli s premišljenim varčevanjem. Kako jih bomo oplemenitili v času nizkih obrestnih mer, kam naj investiramo svoje prihranke? S strokovnjaki smo se pogovarjali o pravih priložnostih, odkrivali pasti in razločevali želje v oblakih od oprijemljivih dejstev.


Kam s prihranki oziroma sredstvi, ki jih lahko namenimo za plemenitenje in jih torej ne bomo potrebovali jutri, radi pa bi, da bi bila v prihodnosti vredna več? V času, ko so obrestne mere nizke, se vprašanje pojavlja še pogosteje kot sicer. In kot po navadi je tudi odgovorov več. Ne le višina sredstev, ki bi jih radi plemenitili, tudi načrti za prihodnost, finančno znanje in tipi naložb, ki so blizu značaju posameznika, so tisti elementi, ki določajo najprimernejšo izbiro. Poudarek, mimo katerega nikakor ne smemo, je sicer preprost, a ga marsikdo še vedno spregleda: pri odločitvi se posvetujmo s strokovnjaki. Nepremišljene odločitve, sprejete na podlagi visokoletečih obljub, a brez pravih temeljev, lahko pripeljejo do popolnoma drugačnega rezultata od tistega, ki si ga želimo.

Naložbe v vzajemne sklade

»Medtem ko je bilo včasih povsem preprosto vezati privarčevani denar po tri-, štiri- ali celo petodstotnih obrestnih merah, se danes marsikje spogledujemo celo z negativnimi obrestmi oziroma zaračunavanjem pozitivnega stanja na računih,« ugotavlja Blaž Bračič, vodja oddelka za trženje in prodajo v NLB Skladih. Tudi v Sloveniji se zato vlagatelji ogrevamo tudi za drugačne investicije. Skladi so primerna izbira predvsem za tiste, ki se s svojimi sredstvi ne želijo ali ne zmorejo intenzivneje ukvarjati in potrebujejo preprosto obliko naložbe.

»Vzajemni skladi so po enostavnosti zelo podobni depozitom. Dovolj je, da obiščete finančnega svetovalca, pri nas je to katerakoli poslovalnica NLB, ta pa vam bo strokovno svetoval o izbiri pravega vzajemnega sklada za vas. Takšnega, ki bo obetal primerno donosnost, a obenem z njim ne boste prevzemali preveč naložbenega tveganja,« opisuje prednost skladov Bračič. Z naložbami v vzajemne sklade, potem ko izberete sklad ali sklade, kot vlagatelj nimate dodatnega dela niti ne potrebuje specifičnih znanj. Vaše premoženje upravljajo izkušeni upravitelji z zaledjem v strokovnih finančnih analitikih. »Denar se da hitro izplačati delno ali v celoti, sredstva pa so nakazana na račun najkasneje v šestih delovnih dneh, praviloma še hitreje,« še dodaja Bračič.


Blaž Bračič

V skladih premoženje upravljajo izkušeni upravitelji z zaledjem v strokovnih finančnih analitikih.

V katere sklade naložiti denar?

Konservativni vlagatelj

Zmerni vlagatelj

Dinamični vlagatelj

Do 10.000 EUR

• NLB Skladi – Podjetniške obveznice EUR ali

  

• NLB Skladi – Obveznice visokih donosnosti

• NLB Skladi – Globalni uravnoteženi

• NLB Skladi – Evropa delniški

Do 20.000 EUR

• NLB Skladi – Podjetniške obveznice EUR (80 %),

  

• NLB Skladi – Razvita Evropa delniški (20 %)

• NLB Skladi – Razvita Evropa delniški (40 %),

  

• NLB Skladi – ZDA delniški (20 %),

  

• NLB Skladi – Podjetniške obveznice EUR (40 %)

• NLB Skladi – Razvita Evropa delniški (70 %),

  

• NLB Skladi – ZDA delniški (30 %)

Nad 20.000 EUR

• NLB Skladi – Podjetniške obveznice EUR (50 %),

    

• NLB Skladi – Obveznice visokih donosnosti (30 %),

  

• NLB Skladi – Razvita Evropa delniški (20 %)

• NLB Skladi – Razvita Evropa delniški (40 %),

  

• NLB Skladi – ZDA delniški (20 %),

  

• NLB Skladi – Podjetniške obveznice EUR (40 %)

• NLB Skladi – Razvita Evropa delniški (50 %),

  

• NLB Skladi – ZDA delniški (25 %),

  

• NLB Skladi – Visoka tehnologija delniški (25 %)

Imate znanje za vrednostne papirje?

Sodite med tiste Slovence, ki so finančno zelo pismeni? Potem se odpirajo priložnosti tudi za druge tipe naložb. Za naložbe v vrednostne papirje, kjer se srečujemo z zahtevnejšimi vrednotenji, da ugotovimo, ali je neki papir ugoden oziroma drag nakup, se odločajo tisti, ki poznajo področje in so se s ciljem, da svoj vložek maksimizirajo, pripravljeni angažirati in upravljati svoj denar tako, da samostojno sprejemajo naložbene odločitve in so seznanjeni s tveganji. Pri tem je potrebnega precej več znanja, a to ne pomeni, da ne morete imeti strokovne pomoči pri poslovanju.

Mitja Tomažinčič, vodja Poslovalnice za trgovanje s finančnimi instrumenti v NLB, poudarja prednosti dobre podpore za borzno posredovanje: »Osnova našega produkta je izvrševanje naročil strank za nakup in prodajo različnih vrst finančnih instrumentov, kot so delnice, obveznice, ETF, certifikati in podobno na domačem in tujih kapitalskih trgih. Investitor mora pred oddajo naročila samostojno sprejeti naložbeno odločitev. Pri tem si lahko pomaga z analitskimi materiali, ki so na voljo v sklopu storitve. Borzno posredovanje namreč vključuje tudi brezplačen dostop do informacijskega portala NLB Borza, kjer stranke lahko dostopajo do različnih analitskih materialov, kot so dnevni, tedenski in mesečni pregled novic in dogodkov na kapitalskih trgih, relativni kazalniki vrednotenj ter vrednotenja izdajateljev iz prve kotacije ljubljanske borze.«

Prednosti vstopa na kapitalske trge skupaj z NLB vidi Tomažinčič v stroškovni ugodnosti, stabilni in kakovostni infrastrukturi za izvrševanje naročil strank na vseh pomembnejših delniških in obvezniških trgih, konkurenčni prednosti na obvezniških trgih (banka je vključena v sistem mednarodnih trgovcev z obveznicami) in elektronskem trgovanju na domačem trgu prek spletne banke NLB Klik. Ne bo pa odveč še enkrat poudariti, da za tovrstne posle stranka potrebuje več znanja in sprejema odločitve samostojno brez svetovanja strokovnjaka.

Mitja Tomažinčič

Pri vrednostnih papirjih je investitor tisti, ki samostojno sprejme naložbeno odločitev.

Naložbe v vrednostne papirje

  • Samostojno boste sprejemali naložbene odločitve.
  • Dobili boste strokovno in stroškovno učinkovito izvršitev naročil, ne pa storitev, vezanih na upravljanje premoženja.
  • Z NLB boste imeli na www.nlb.si/borza dostop do analitskih materialov, ki vam bodo ponujali zgoščen pregled aktualnih novic, statistična poročila, relativne primerjave in vrednotenja.
  • Izkoristili boste lahko neposreden stik z borznim posrednikom, ki vam bo omogočal dostop do trgovalnih informacij v realnem času.

Res veste, koliko stane in koliko prinaša nepremičnina?

Po večletnem obdobju mrtvila na nepremičninskem trgu v Sloveniji je povpraševanja po stanovanjih in drugih nepremičninah zdaj spet več. Pa je lahko tak nakup tudi investicija in ne le izbira novega doma? Pogosto se zgodi, da ima kupec preprosto prevelika pričakovanja in hkrati premalo predstave o tem, kaj naložbeni nakup nepremičnine pomeni. Za začetek je treba ugotoviti, ali imamo za to sploh dovolj sredstev. Pri jemanju kredita za nakup stanovanja, ki ga bomo oddajali in z njim morda ustvarjali pičel prihodek, krili le obresti (morda pa niti tega ne, če začnejo rasti nepredvideni stroški), ne moremo govoriti o modri naložbi. A tudi če imamo denar na računu in ga dejansko želimo investirati (ne pa le naložiti sredstev v nakup nepremičnine, ki jo bo na primer čez deset let uporabljala mlada generacija naše družine), moramo biti zelo pozorni. Enačba »kupim stanovanje, ga oddajam in ustvarjam prihodke ter nato prodam« je namreč precej poenostavljena. Kaj bo s trgom nepremičnin čez nekaj let, ne moremo vedeti in lahko se zgodi, da svoje v želenem trenutku ne bomo mogli prodati niti blizu cene, na katero računamo. Še prej pa moramo vračunati vrsto stroškov.

Prihodke od najemnine moramo v kalkulacijah takoj znižati za davek na dohodek iz oddajanja nepremičnin (nobenega zagotovila ni, da se ne bo v času našega lastništva zvišal), upoštevati pa je treba tudi stroške, kot so vplačila v rezervni sklad, vzdrževalna in obnovitvena dela ter zavarovanja nepremičnine. Tudi zagotovila, da bomo imeli ves čas najemnika in se nam ne bo zgodilo, da bo nepremičnina več mesecev prazna, ni. Vse našteto ne pomeni, da kupec z dobrim nosom, primernim znanjem na finančnem in nepremičninskem področju in časom, da se s svojo nepremičnino ukvarja, ne more ustvariti primernih prihodkov, je pa opozorilo, da tovrstna naložba ni primerna za vsakogar. Donosov, kakršne ustvarjajo na primer veliki nepremičninski skladi (ti naj bi pri globalno uspešnih skladih po podatkih družbe JP Morgan letno v povprečju dosegali kar 12-odstotno rast), si v individualnih naložbah ne moremo obetati kar vnaprej. Nasprotno, nekateri poznavalci trga trenutni letni donos nepremičnine ocenjujejo na pičla 2 odstotka.

Ni vse zlato, kar se sveti …

Pa zlato, večna valuta, merilo vrednosti od starih časov naprej? Ko gre za naložbe, je zlato, podobno kot nepremičnine, med ljudmi pogosto omenjeno skupaj z visokoletečimi besedami, kot so »vrhunski donos in najbolj zanesljiva izbira«. Pa to drži? Privatni bančnik v NLB Primož Jagarinec utemeljuje, zakaj gre pri zlatu za večja in ne manjša tveganja. »Varna je naložba, ki čim manj niha v ceni. Cena zlata pa močno niha navzgor in navzdol. Je zelo volatilna naložba, odvisna od nihanj, ki so posledica razpoloženja vlagateljev ali spremenjene gospodarske aktivnosti,« poudarja in opozarja, da tisti, ki vlagajo v zlato, zelo pogosto delajo napako, ko svoje donose v prihodnosti ocenjujejo na podlagi preteklih donosov.

Nihanja, ki jih ne moremo predvideti, ilustrira Jagarinec s konkretnimi podatki: »Že če gledamo obdobje zadnjih petih ali šestih let, ugotovimo, da je bila letos v prvi polovici leta na neki točki unča zlata vredna okrog 20 odstotkov več kot pred letom in pol, a hkrati še vedno za več kot tretjino manj kot na najvišji točki v tem desetletju, leta 2011.« Povedano najpreprosteje: če bi kupili unčo zlata konec leta 2015, bi bili danes v plusu, če bi investirali leta 2011, pa bi bili danes v kar krepkem minusu. Zagotovila, da bomo kupili in prodali pri pravi ceni, ni. Dodatno pa se je treba zavedati, da zlato v nasprotju z drugimi naložbami ne prinaša dohodka. »Depozit lahko prinese obresti, skladi donose, delnice dividende, nepremičnina najemnino ... Zlato pa je z vidika ustvarjanja vrednosti ‘mrtvo’,« slikovito ponazarja Jagarinec, ki opisuje naložbo v zlato predvsem kot »zatočišče ob velikih gospodarskih in političnih pretresih ter pretresih na kapitalskih trgih«.

Primož Jagarinec

Tisti, ki vlagajo v zlato, zelo pogosto delajo napako, ker svoje donose v prihodnosti ocenjujejo na podlagi preteklih donosov.

Po svoji meri, predvsem pa premišljeno

Že samo strnjen pregled štirih tipov naložb, skladov, vrednostnih papirjev, nepremičnin in zlata, pokaže, da ne gre za preproste odločitve, ki bi brez primernega vložka, naj gre za denar, znanje, čas ali poteze v pravem trenutku, prinašale želen rezultat. Če bi obstajala magična formula, bi bili pač vsi milijonarji. Dokler pa bodo v finančnem svetu veljala dejstva in konkretne številke, bi moralo biti tudi izhodišče za investicije postavljeno na trdnih temeljih, na vprašanjih, koliko imamo, koliko lahko tvegamo, kaj zmoremo sami in kdaj potrebujemo dober nasvet. Bližnjic, razen ob res velikem odmerku sreče, ni. 

oktober, 2017

Ponujamo vam številne naložbene priložnosti ter kakovostno obveščanje in pomoč pri zasledovanju vaših investicijskih ciljev.

Naložbe

Ne zamudite dobrega nasveta

Pridružite se več kot 220.000, ki redno dobivajo najbolj sveže nasvete za dobre finančne odločitve.


Prijavi se