#OkvirPomoči: Posledice koronakrize z zamikom

»Podjetje Calmo je bilo ustanovljeno leta 1998, čeprav se je tašča z vezenjem ukvarjala že prej. Midva s partnerjem Dejanom Zupančičem sva dejavnost prevzela leta 2005,« predstavi začetke podjetja Karmen Krempl. Že ob prevzemu podjetja je bilo precej drugače kot v zlatih časih, ko je bila v nekdanji Jugoslaviji in v začetnih letih Slovenije tekstilna industrija še močna. »Tašča je imela kar veliko obrt. Dela je bilo tako veliko, da so delali v treh izmenah, po potrebi tudi najemali delavnice v Nemčiji. Delali so za Rašico, Angoro in tudi za globalne blagovne znamke, kot so Benetton, Stefanel, Lacoste … V tistem času tudi konkurence v dejavnosti vezenja ni bilo veliko. Bili so trije, štirje proizvajalci, vezenje pa je bilo precej bolj dobičkonosno kot danes,« se spominja Karmen.

Takrat so večinoma delali za tekstilno industrijo, pozneje tudi za vojsko in policijo, ki sta še zdaj med glavnimi naročniki. Danes je pomemben del dejavnosti vezenje na promocijski material, v katerem je Karmen videla priložnost že pred prevzemom podjetja. Pozneje so to dejavnost še nekoliko razširili, da lahko naročnikom ponudijo celovitejše storitve promocijskega tekstila in drugega materiala ter se po potrebi povežejo z drugimi izvajalci – za tisk, šivanje in podobno. Poleg tega tudi svetujejo glede vezenja in promocijskega materiala. »Ne smemo se zanašati le na javna naročila. To so res veliki posli, vendar pridejo in gredo. Ni nujno, da na razpisih uspemo vsakič, za preživetje podjetja pa moramo posel zagotavljati ves čas,« pojasni.

Premostitveni krediti za uravnavanje likvidnostnih nihanj

Velika naročila so za majhno podjetje, kot je Calmo, tudi velik likvidnostni zalogaj, pove Karmen: »Če dobimo na primer naročilo za 20.000 našitkov, ki jih bomo delali v naslednjih dveh mesecih, moramo imeti dovolj finančnih sredstev, da bomo preživeli štiri mesece oziroma do takrat, ko bodo plačila nakazana na naš račun. Vemo, da bomo dobili denar, ampak v vmesnem času je treba plačati ves material, elektriko, stroške dela in podobno. Če se le da, se poskusimo dogovoriti za postopne dobave, da tudi naročnik lahko prej nadaljuje z izdelavo oblačil, ne gre pa vedno tako. V takih primerih si lahko pomagaš s finančno rezervo, če je imaš dovolj. Zelo prav pa pride premostitveni kredit, za katerega smo že nekajkrat zaprosili in ga v NLB tudi dobili.«

Njihovo finančno poslovanje je ves čas stabilno.

»Uravnavanje denarnega toka je ključnega pomena za poslovanje podjetja, kot za to skrbijo v podjetju Calmo,« doda skrbnica tega podjetja, ga. Ana Resnik. »Strankam že v normalnih okoliščinah svetujemo, da same čim bolj poskrbijo za izboljšanje likvidnosti in da redno spremljajo denarni tok svojega podjetja. Še posebej v negotovih razmerah pa je poznavanje in načrtovanje denarnega toka nujno za stabilno poslovanje. V ta namen podjetjem priporočamo tudi uporabo našega pripomočka – kalkulator denarnega toka. Če v kriznih časih pride do nenadnega poslabšanja pri poslovanju, ki se odrazi na denarnem toku, je nujno, da ukrepamo hitro, zato strankam svetujemo, da se čim prej obrnejo na poslovnega skrbnika. Skupaj lahko poiščemo ustrezno rešitev glede na situacijo, v kateri se je znašlo podjetje.«

Koronakriza je prišla z zamikom

V Calmu so tudi v času karantene poslovali v normalnem obsegu, seveda pa so zaradi preprečevanja širjenja koronavirusa prilagodili delovne procese in prostor, da nihče od zaposlenih ni bil izpostavljen tveganjem.

Delali so z zagonom, da bi v dogovorjenih rokih izpolnili veliko naročilo našitkov za vojsko, ki so ga dobili februarja, pred začetkom karantene. Ves čas pa so se zavedali, da jih kriza ne bo zaobšla in zdaj, ko so našitke izdelali, jo že občutijo, kot pove Karmen: »Javna naročila so ustavljena, proračuni podjetij za promocijska darila so manjši. Pri promocijskem materialu smo poleg tega zelo odvisni od poslovnih dogodkov in prireditev. Teh zaradi korone skoraj ni, kar se nam zelo pozna. Trenutno delamo za polovični delovni čas. Pomoč države pri tem pride prav in to smo izkoristili, med samo karanteno pa ne. Da bi izkoriščali takratno situacijo in iskali pomoč države, čeprav smo poslovali v polnem obsegu, se mi zdi moralno sporno.«

Tudi večjih težav s prekinjenimi dobavnimi verigami po besedah Kremplove niso imeli: »Naši dobavitelji so iz Evrope, blagovni tokovi na tem območju so delovali. Delamo tudi tako, da imamo več dobaviteljev, če bi se zgodilo, da dobava naročenega materiala ne bi bila možna, saj si ne moremo privoščiti zamud pri izvedbi. Pri dobavi 'ježkov' (sprimnih trakov) za našitke in čine je med karanteno sicer prišlo do zamude, ampak smo uspeli pravočasno poiskati drugo rešitev.«

Brezplačen oglasni prostor za dvig prepoznavnosti

Trenutno delajo s polovično zmogljivostjo, upajo pa, da bodo lahko čim prej oživili proizvodnjo z novimi naročniki. »Zato sem vesela, da smo uspeli prepričati NLB in partnerje projekta #OkvirPomoči. Zakup oglasnega prostora v takem obsegu si mala podjetja, kot smo mi, težko privoščimo, pri dvigu prepoznavnosti, predvsem pri programu promocijskega materiala, pa nam bo prišel zelo prav. Da bi se več ukvarjali z oglaševanjem nam velikokrat zmanjka časa, zlasti ko imamo velika naročila in vsi poprimemo za delo v delavnici. Pa vem, da bi morali oglaševati ves čas,« iskreno pove Karmen.

Največ novih strank v podjetju Calmo sicer pridobivajo s priporočili. »Dogaja se nam, da stranko premami ponudba drugega izvajalca, pa se pozneje vrne in želi ponovno delati z nami. Take imam najraje, saj so potrditev, da delamo dobro. Včasih stranke tudi rečejo 'če bo pa kdo to naredil, bo pa Karmen naredila'. Pa čeprav tega ne bom naredila jaz. Sama skrbim bolj za posel, Dejan pa to izvede,« se nasmeji in doda, »da se pozna, da ima Dejan 30 let izkušenj in to ogromno pomeni.«

Konkurence na trgu vezenja je ogromno

»Ljudje mislijo, da je preprosto. Kupiš stroj za vezenje, vstaviš program in stroj izveze želeno sliko. Vendar ni tako, v kakovosti končnega izdelka je velika razlika. Program za vezenje samodejno ne naredi vedno najboljšega zaporedja vbodov in nekdo, ki ve, kakšen šiv bi deloval boljše, ga zna optimizirati. Veliko doda poznavanje materialov, na katere vezeš, vsak se obnaša drugače. Do razlik prihaja tudi glede na to, kakšen podložni material uporabiš za podlago pri vezenju ali pa ga sploh ne. Poleg tega je izvezeni del na vpeti tkanini lahko malenkost drugačen kot potem, ko tkanino vzameš iz stroja. To moraš upoštevati v programu,« Karmen pojasni pomen izkušenj pri strojnem vezenju.

Konkurence na trgu vezenja v Sloveniji je namreč ogromno, po besedah Kremplove je več kot 100 ponudnikov, posledično je pritisk na cene velik: »Včasih je bilo vezenje od tri- do petkrat dražje od tiska na tekstil, zdaj je lahko celo ceneje, odvisno od števila barv, velikosti serij. Če pride stranka s tisoč poceni majicami z željo, da nanje izvezemo znak, mu bom morda celo svetovala, naj raje izbere tisk, ker bo ceneje in boljše. Vezenje na nekakovostni tkanini je lahko zelo neestetsko, še posebej po pranju in če je znak velik. Ne želim zavajati strank, da bi dobila posel. Kadar pa želi stranka podariti nekaj več, je izvezen logotip na kakovostni majici boljši. Po mojem mnenju vezenje dodaja vrednost majici, pa tudi znak je obstojnejši, čeprav je danes tudi tisk lahko že zelo obstojen.«

Posel ne sme biti tek na kratke proge

V podjetju Calmo niso najcenejši, saj vztrajajo pri kakovosti. »Danes ni težko vstopiti na trg vezenja. Kupiš poceni stroj za vezenje na Kitajskem, ki je precej cenejši od strojev nemškega podjetja ZSK, ki jih uporabljamo pri nas, in začneš. Vendar če hočeš delati dobro, potrebuješ izkušnje, dober material in dobro opremo. Marsikateri začetnik kmalu ugotovi, da kakovostnih izdelkov ni tako preprosto narediti,« Karmen opiše stanje trga vezenja.

Lahko pa taki ponudniki ponudijo nižjo ceno, kar vpliva na celoten trg. Ali pa naredijo vezenine z manj vbodi ali cenejšim sukancem, da zmanjšajo stroške, kot pove Karmen: »Eno naročilo tako še dobijo, potem jih pa naročnik zamenja. To se vidi, konkurence je res veliko, vendar se menja.« Prav tako se v Calmu ne želijo spuščati pod stroškovno ceno: »Nočemo delati z minusom, dolgoročno to ni vzdržno.« »Vse to je tek na kratke proge, tega se mi ne gremo,« je odločna Karmen.

»Preživeli bomo tisti, ki delamo pošteno«

Kljub vsemu gledajo na prihodnost optimistično: »Mislim, da bomo preživeli tisti, ki delamo pošteno in za pošteno ceno. Veliko računamo na konec leta, ko bo več promocijskih daril, podjetja takrat običajno naročajo novoletna darila za zaposlene.«

Preživetje na trgu zahteva tudi stalen razvoj, je prepričana Karmen: »Pogledati moraš, kje so priložnosti in spremljati razvoj. Občasno je treba zamenjati stroje, saj novi omogočajo več funkcij. Kako se razvija panoga, danes lahko veliko vidiš na spletu, kot partner podjetja ZSK pa vsako leto obiskujemo tudi njihov sejem, kjer vidiš, kaj vse zmorejo njihovi stroji. Tam se predstavljajo tudi funkcionalne vezenine – s svetlobno, toplotno funkcijo in podobno. Danes se da skoraj vse, je pa Slovenija majhen trg, da bi lahko prodajal take vezenine.«

Testirati je treba tudi različne materiale, včasih za koga tudi nenavadne, saj se pri vezenju vsak vede drugače. »Redko rečem, da se nekaj ne da, moj moto je, da je treba poskusiti. Naš slogan je 'Izvezi.si, kar ti srce poželi', pred tem pa je bil 'Izvezemo vse na skoraj vse'. Vezli smo na primer tudi na športne copate, v čemer smo po mojih informacijah med redkimi. Možnosti je veliko, le ustrezne stroje moraš imeti, znanje, izkušnje in voljo,« zaključi Karmen.