Posledica blokade je tudi poslabšanje plačilnih pogojev

Ljudska sodba je črno-bela: kdor ima blokiran transakcijski račun, ni plačal svojih obveznosti. Torej je kriv in prav mu je? Ampak življenje ni le črno-belo in tudi blokiran transakcijski račun ni vedno posledica plačilne nediscipline podjetja z blokiranim računom. Kljub temu vsaka blokada - pa naj bo kratkotrajna, nastala zaradi nepazljivosti, ali večja in trajnejša - lahko vpliva na "dobro ime" podjetja oziroma vodi v poslabšanje bonitete.

Podjetja, ki imajo blokirane račune, izgubijo zaupanje poslovnih partnerjev, saj blokade transakcijskega računa pomenijo, da podjetje ne poravnava redno svojih obveznosti. Posledica teh blokad je tudi poslabšanje plačilnih pogojev, saj je blokada transakcijskega računa zagotovo znamenje za previdnost drugih pri poslovanju s tem podjetjem, zato zahtevajo dobavo na podlagi avansa.

Ko je transakcijski račun blokiran, komitent do poplačila blokade ne more vračati posojil in plačevati drugih obveznosti do banke. V NLB praviloma ne financiramo poslovnih subjektov, ki imajo blokirane transakcijske račune. Banka kot izvrševalec blokade je tu le nevtralen člen. Banka mora ščititi tako upnika kot dolžnika.

Vzroki za blokado transakcijskega računa so lahko različni. A temeljno pravilo, kako preprečiti blokade, je vedno enako: delovati je treba preventivno.

Zakaj banka blokira račun?

Blokada transakcijskega računa se večinoma izvede zaradi enega od naslednjih dveh vzrokov. Irma Gnamuš, strokovnjakinja iz računovodskega servisa Orfis, pravi, da je prvi ta, da  podjetje ne poravna obveznosti do davčne uprave ali do kateregakoli drugega upravičenca, ki ga v postopku izterjave dolga zastopa davčna uprava. Pri blokadah, ki so posledica izvršbe davčne uprave, dolžnik v večini primerov nima možnosti, da bi dosegel kakršenkoli dogovor o deblokadi računa pred polnim poplačilom upnika. Občasno sicer kdo izmed dolžnikov doseže dogovor o deblokadi tudi z davčno upravo, vendar so takšni dogovori po začetku izvršbe zelo redki.

Pri izvršbah, ki jih opravlja davčna uprava, obstaja zato možnost dogovora zgolj pred začetkom izvršbe. Ker pa so postopki davčne uprave avtomatizirani, se mora dolžnik odzvati že na opomin, saj mora dogovor, ki bi mu omogočil obročno odplačilo davčnega dolga ali zamik plačila, skleniti v času, ko davčna uprava še ni začela izvršbe. In dobro je vedeti, da tudi transakcijski račun na banki v tujini ne ščiti dolžnikov pred izvršbo davčne uprave. Enak postopek izvršbe kot pri domačih bankah lahko davčna uprava uporabi tudi pri izvršbi na računih dolžnikov v tujini.

Pogovarjajmo se z upniki in dolžniki

Drugi vzrok za blokado transakcijskega računa so neplačila poslovnim upnikom. Ti upniki imajo dve poti za dosego izvršbe na transakcijskem računu. Najhitrejša pot je izvršba na podlagi verodostojne listine. Pri tem postopku upnik da zahtevo za izvršbo na spletnem portalu e-sodstvo, dolžnik pa lahko seveda da ugovor na izvršbo.

Drug način je klasična sodna pot, ki pa je dolgotrajnejša in predvsem dražja. Klasičen sodni postopek se lahko vleče tudi več mesecev ali celo nekaj let. Sodnim postopkom se je torej bolje izogniti.

Veliko bolj priporočljivo ravnanje, tako za upnike kot za dolžnike, pa je pravočasen pogovor. Ker ima večina podjetij vsaj občasno težave tako zaradi dolžnikov, ki zamujajo s plačili, kot zaradi upnikov, katerim sama še niso plačala zapadlih računov, je najbolje težave reševati v dogovarjanju z obojimi. Aktivno upravljanje dolžnikov - torej spremljanje njihovega poslovanja, vzrokov za zamujanje njihovih plačil in skupno iskanje možnosti poplačila dolga, je dolgoročna rešitev težave, ki vzpostavi zaupanje med upnikom in dolžnikom. Poveže ju veliko bolj kot zgolj prodajno-nakupni poslovni odnos. Prav tako je koristno, da dolžnik sam začne pogovore z upnikom takoj, ko zazna težave pri lastni plačilni sposobnosti, torej takoj, ko opazi, da vseh plačil ne bo mogel opraviti v dogovorjenem roku.

V času, ko se težave šele pojavljajo in še niso skrhale odnosa z upniki, lahko dolžnik z upniki sklene bistveno ugodnejše dogovore kot takrat, ko začnejo upniki groziti z izvršbo. Seveda pa je pogovarjanje med dolžnikom in upnikom zaželeno tudi v času, ko upnik že doseže sodno blokado transakcijskega računa dolžnika. Dolžnik lahko tako hitrejšo doseže deblokado računa in dogovorno rešitev plačila dolga.

Izhod v sili so lahko večstranski poboti

Ob dogovornem reševanju plačilnih težav med upniki in dolžniki obstaja še ena rešitev, ki je uporabna vsaj pri manjših odprtih postavkah. To so večstranski poboti, kjer se odprte terjatve zapirajo v krogu več upnikov in več dolžnikov. V Sloveniji tovrstne pobote izvajata Ajpes in spletni portal e-kompenzacije, ki ga upravlja E.Kompenzacije, družba za upravljanje terjatev. Prednost večstranskih pobotov je, da zaradi vključenosti več upnikov in dolžnikov v krog poravnave laže dosežemo pokritje terjatve. Dolžniki, ki svojih dolgov ne morejo poravnati zaradi odprtih terjatev do svojih dolžnikov, lahko v postopkih večstranskih pobotov zapirajo tako svoje terjatve kot obenem tudi svoje dolgove.

marec, 2014