Poročilo o reviziji

Upravi in Nadzornemu svetu Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana

Revidirali smo konsolidirane računovodske izkaze Nove Ljubljanske banke d.d. in njenih odvisnih družb (Skupina NLB), ki jih sestavljajo konsolidirana bilanca stanja na dan 31.12.2001, konsolidirani izkaz uspeha in konsolidirani izkaz finančnih tokov za leto 2001. Uprava Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana je odgovorna za računovodske izkaze, odgovornost revizorja je, da izrazi mnenje o njih.

Revidirali smo v skladu s temeljnimi revizijskimi načeli in mednarodnimi revizijskimi standardi. Po teh načelih in standardih smo bili dolžni načrtovati in izvesti revidiranje tako, da bi si pridobili razumno zagotovilo, da računovodski izkazi ne vsebujejo pomembnejših napačnih prikazov. V obsegu revizije smo preiskali dokaze, ki podpirajo zneske in razkritja v računovodskih izkazih. Ocenili smo tudi uporabo računovodskih standardov in pomembnejših metod izkazovanja vrednosti v računovodskih izkazih, ki jih je uporabila uprava, ter ovrednotili razkritja v računovodskih izkazih. Prepričani smo, da je opravljena revizija dobra podlaga za mnenje o računovodskih izkazih.

Po našem mnenju konsolidirani računovodski izkazi, navedeni v prvem odstavku, v vseh pomembnih pogledih izkazujejo resnično in pošteno sliko finančnega stanja skupine na dan 31.12.2001, izid njenega poslovanja ter gibanje finančnih tokov v letu 2001, v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi, ki jih je izdal Slovenski inštitut za revizijo.

KPMG SLOVENIJA,
podjetje za revidiranje in poslovno svetovanje, d.o.o.

Vera Menard, univ.dipl.ekon.
pooblaščeni revizor
partner

Andrej Korinšek, univ.dipl.ekon.
pooblaščeni revizor
partner in direktor

Ljubljana, 12. april 2002

Konsolidirani izkaz uspeha

Konsolidirana bilanca stanja

Alojz Jamnik član uprave	Boris Zakrajšek član uprave	Marko Voljč predsednik uprave

Konsolidirani izkaz finančnih tokov

Pojasnila h konsolidiranim računovodskim izkazom

1. Pomembnejše računovodske usmeritve

Osnovne računovodske usmeritve, ki jih Skupina Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana (v nadaljevanju Skupina/Skupina NLB) uporablja pri sestavljanju konsolidiranih računovodskih izkazov, so prikazane v nadaljevanju:

a) Osnova za prikaz računovodskih izkazov
Konsolidirani računovodski izkazi Skupine so sestavljeni v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi.

Osnova za oblikovanje računovodskih usmeritev Skupine so poleg slovenskih računovodskih standardov tudi sklep o razvrstitvi aktivnih bilančnih in zunajbilančnih postavk bank in hranilnic, sklep o oblikovanju posebnih rezervacij bank in hranilnic, sklep o nadzoru bank in hranilnic na konsolidirani osnovi in drugi predpisi Banke Slovenije.

b) Konsolidacija
V konsolidirane računovodske izkaze so vključeni računovodski izkazi matične banke in njenih odvisnih družb, ki so navedene v 39. točki tega poročila.

Bilance stanja in izkazi uspeha matične banke in njenih odvisnih družb so polno konsolidirani. Po tej metodi konso- lidacije se vse postavke terjatev, obveznosti, kapitala, prihodkov in odhodkov matične banke in odvisnih družb seštevajo, v postopku konsolidacije pa so naložbe matične banke v kapital odvisnih družb obračunane s pripadajočim deležem njihovega kapitala, izločene so vse medsebojne terjatve in obveznosti med družbami Skupine, prav tako pa so izločeni tudi vsi prihodki in odhodki, ustvarjeni znotraj Skupine. V postopku konsolidacije je izračunan tudi delež čistega premoženja odvisnih družb, ki pripada njihovim manjšinskim lastnikom. Tako je v konsolidirani bilanci stanja ločeno prikazan delež manjšinskih lastnikov v kapitalu odvisnih družb, v konsolidiranem izkazu uspeha pa je ločeno prikazan delež manjšinskih lastnikov v čistem dobičku oziroma izgubi poslovnega leta.

Naložbe v pridružene družbe so v konsolidiranih računovodskih izkazih obračunane po kapitalski metodi. V konsolidirani bilanci stanja so te naložbe prikazane v vrednosti čistega premoženja teh družb, ki glede na delež lastništva pripada Skupini. V konsolidiranem izkazu uspeha je ločeno prikazan delež pri dobičku oziroma izgubi pred obdavčitvijo, ki pripada Skupini.

c) Revalorizacija
Terjatve in obveznosti so revalorizirane v skladu s pogodbami med članicami Skupine in njihovimi komitenti oziroma v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi.

Terjatve in obveznosti v tolarjih, ki dospejo v plačilo v več kot 30 dneh po nastanku, se lahko revalorizirajo po stopnji, ki je enaka temeljni obrestni meri. V skladu z zakonom o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri se terjatve in obveznosti, ki imajo rok dospelosti do 30 dni, ne revalorizirajo.

Kapitalske naložbe v domači valuti, opredmetena osnovna sredstva, neopredmetena dolgoročna sredstva, lastne delnice in kapital so revalorizirani s stopnjo rasti cen življenjskih potrebščin.

Revalorizacijski prihodki in odhodki so prek revalorizacijskega izida vključeni v izkaz uspeha med drugimi prihodki oziroma odhodki.

d) Terjatve in obveznosti v tujih valutah
Terjatve in obveznosti v tujih valutah so preračunane v tolarsko protivrednost po srednjem tečaju Banke Slovenije na zadnji dan obračunskega obdobja. Tečajne razlike, ki nastanejo pri tem preračunu, so v okviru revalorizacijskega izida vključene v izkaz uspeha.

e) Prihodki in odhodki od obresti
Obresti so obračunane v skladu s slovensko zakonodajo in v skladu s pogodbami med članicami Skupine in njenimi komitenti.

Odhodki od obresti so v izkaz uspeha vključeni takoj ob njihovem obračunu, prihodki od obresti pa so v izkaz uspeha vključeni glede na bonitetno razvrstitev komitentov oziroma terjatev. V kolikor so izpolnjeni pogoji iz sklepa o razvrstitvi aktivnih bilančnih in zunajbilančnih postavk bank in hranilnic, so prihodki od terjatev bonitetnih skupin A in B vključeni v izkaz uspeha takoj ob njihovem obračunu, pri čemer so na terjatve bonitetne skupine B oblikovani ustrezni popravki vrednosti. Prihodki od terjatev bonitetnih skupin C, D in E so do plačila izključeni in izkazani v pasivi bilance stanja.

f) Prihodki in odhodki od provizij
Prihodki in odhodki od provizij so v izkazu uspeha izkazani po istem načelu kot prihodki in odhodki od obresti.

g) Naložbe v vrednostne papirje
Naložbe v vrednostne papirje so prvotno izkazane po nabavni vrednosti. Če je za vrednostne papirje znana borzna cena in je ta nižja od nabavne vrednosti, so naložbe v vrednostne papirje ovrednotene po tržni ceni. Nasprotno pa višja tržna cena nad nabavno vrednostjo zaradi načela previdnosti ne vpliva na vrednotenje vrednostnih papirjev. Če borzna cena vrednostnih papirjev ne obstaja, je njihova vrednost ocenjena po boniteti njihovih izdajateljev. Če je ocenjena vrednost glede na boniteto izdajatelja nižja od nabavne vrednosti, so za te vrednostne papirje oblikovani ustrezni popravki vrednosti.

Portfelj istovrstnih vrednostnih papirjev se vodi po metodi HIFO.

h) Naložbe v kapital neodvisnih družb
Naložbe v kapital pridruženih družb so vrednotene po kapitalski metodi, naložbe v kapital neodvisnih družb pa po naložbeni metodi. Če je za kapitalske naložbe v neodvisne družbe znana borzna cena in je ta nižja od nabavne vrednosti, so te naložbe vrednotene po tržni vrednosti. Če pa borzna cena za te naložbe ni znana, je njihova vrednost ocenjena glede na bonitetno razvrstitev naložb. Če je tako ocenjena vrednost naložb nižja od njihove nabavne vrednosti, so za te naložbe oblikovani ustrezni popravki vrednosti.

i) Krediti
Dani krediti so prikazani v višini neodplačanih glavnic, povečanih za pripisane obresti, če tako določajo pogodbe med članicami Skupine in njihovimi komitenti, in zmanjšani za ustrezne popravke vrednosti v skladu z bonitetno razvrstitvijo komitentov oziroma terjatev.

Prejeti krediti so prikazani v višini neodplačanih glavnic, povečanih za pripisane obresti, če tako določajo pogodbe med članicami Skupine in njihovimi komitenti.

j) Rezervacije za potencialne izgube
Za zavarovanje pred potencialnimi izgubami Skupina v skladu s predpisi Banke Slovenije oblikuje posebne rezervacije in rezervacije za splošna bančna tveganja.

Posebne rezervacije za bilančne terjatve, razvrščene v bonitetne skupine B, C, D in E, so izkazane v aktivi bilance stanja v obliki popravkov vrednosti, posebne rezervacije za bilančne terjatve, razvrščene v bonitetno skupino A, pa so izkazane v pasivi bilance stanja. Prav tako so v pasivi bilance stanja izkazane tudi posebne rezervacije za zunajbilančne terjatve.

Rezervacije za splošna bančna tveganja Skupina oblikuje z namenom varovanja pred tveganji, ki izhajajo iz njenega celotnega poslovanja, izkazane pa so v pasivi bilance stanja.

Povečanja in zmanjšanja rezervacij so v računovodskih izkazih izkazana po bruto načelu.

k) Opredmetena osnovna sredstva
Opredmetena osnovna sredstva so izkazana po revalorizirani neodpisani vrednosti. To velja tudi za opredmetena osnovna sredstva, pridobljena s finančnim najemom.

Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev je obračunana po metodi enakomernega časovnega amortiziranja. Stopnje amortizacije so določene tako, da je vrednost opredmetenih osnovnih sredstev razporejena v stroške v ocenjenem obdobju njihove koristnosti.

Zemljišča in umetniška dela so izkazana po revalorizirani nabavni vrednosti in se ne amortizirajo.

Opredmetena osnovna sredstva v pripravi se ne amortizirajo, dokler niso usposobljena za uporabo.

Stroški tekočega in investicijskega vzdrževanja bremenijo izkaz uspeha tistega obračunskega obdobja, v katerem nastanejo, izboljšave pa povečujejo vrednost opredmetenih osnovnih sredstev.

l) Neopredmetena dolgoročna sredstva
Neopredmetena dolgoročna sredstva obsegajo vlaganja v računalniško programsko opremo, dolgoročno vračunljive stroške ter dolgoročno razmejene obresti.

Amortizacija neopredmetenih dolgoročnih sredstev je obračunana po metodi enakomernega časovnega amortiziranja. Stopnje amortizacije so določene tako, da je vrednost neopredmetenih dolgoročnih sredstev razporejena v stroške v ocenjenem obdobju njihove koristnosti. Za sistemsko programsko opremo za velike računalnike ter za integralni informacijski sistem je doba uporabe ocenjena na 10 let, za vso drugo programsko opremo pa 4 leta.

Neopredmetena dolgoročna sredstva v pripravi se ne amortizirajo, dokler niso usposobljena za uporabo.

m) Finančni najem
Terjatve iz naslova finančnega najema in krediti s pridržkom lastninske pravice so izkazani v okviru kreditov strankam v bruto vrednostih, ki se zmanjšujejo z odplačili.

Nezaslužene obresti od financiranja se izkazujejo znotraj postavke neobračunanih prihodkov. Zaradi vsebinske primerljivosti se je temu ustrezno uskladil tudi prikaz za predhodno leto in izvršil prenos terjatev iz finančnega najema iz drugih sredstev med kredite.

n) Izvedeni finančni instrumenti
Izvedeni finančni instrumenti so sklenjeni z namenom varovanja pred tveganjem in z namenom trgovanja. Njihove pogodbene vrednosti so od sklenitve pogodb do njihove realizacije izkazane v zunajbilančni evidenci.

Pri vrednotenju izvedenih finančnih instrumentov, ki so sklenjeni z namenom trgovanja, se upošteva načelo previdnosti, po katerem se izguba izkaže v izkazu uspeha takoj, ko postane možna, dobiček pa šele takrat, ko je očiten oziroma potrjen.

Pri vrednotenju izvedenih finančnih instrumentov, ki so sklenjeni z namenom varovanja pred tveganjem, se izvedeni finančni instrumenti obravnavajo skupaj s tistimi finančnimi instrumenti, ki se z njimi varujejo. Če se izvedeni finančni instrumenti varujejo z drugimi izvedenimi finančnimi instrumenti in če se njihovi učinki vrednotenja medsebojno pobotajo, se v izkazu uspeha do zapadlosti finančnih instrumentov ne izkazujejo. Če pa so izvedeni finančni instrumenti sklenjeni za varovanje drugih finančnih instrumentov, se njihovi učinki vrednotenja izkazujejo v izkazu uspeha hkrati z učinki vrednotenja varovanih finančnih instrumentov.

o) Davek od dobička in davek na bilančno vsoto
Davek od dobička je obračunan od davčne osnove, ki jo ugotovijo posamezne članice Skupine NLB v skladu z davčno zakonodajo države, v kateri imajo sedež in v višini, ki jo ta zakonodaja predpisuje.

Davek na bilančno vsoto je v skladu z zakonom o davku na bilančno vsoto obračunan v višini 3 odstotkov zakonsko določene bilančne vsote, vendar v skladu z ustavno odločbo lahko doseže največ 50 odstotkov dobička, ugotovljenega pred obdavčitvijo. Davek na bilančno vsoto se plača v višini, ki presega davek od dobička.

p) Poslovanje v tujem imenu in za tuj račun
Sredstva in obveznosti iz poslovanja v tujem imenu in za tuj račun so v bilanci stanja prikazana po neto načelu.

2. Pripojitve

Dne 1. oktobra 2001 so se k Novi Ljubljanski banki d.d., Ljubljana (v nadaljevanju NLB ali Banka) pripojile Banka Velenje d.d., Velenje (v nadaljevanju Banka Velenje), Pomurska banka d.d., Murska Sobota (v nadaljevanju Pomurska banka) in Dolenjska banka d.d., Novo mesto (v nadaljevanju Dolenjska banka). Način obračuna pripojitev v računovodskih izkazih NLB je še podrobno opisan v posebnem pojasnilu k računovodskim izkazom NLB za leto 2001, kako so se pripojitve odrazile v konsolidiranih računovodskih izkazih NLB, pa je pojasnjeno v nadaljevanju.

Banka Velenje in Pomurska banka sta bili že pred pripojitvijo k NLB vključeni v njene konsolidirane računovodske izkaze, zato njuna pripojitev na računovodske izkaze Skupine NLB ni imela posebnega vpliva, le kapital Skupine NLB se je povečal za večino dotedanjega kapitala manjšinskih lastnikov. Preostali del kapitala manjšinskih lastnikov pa se je v skladu z doseženim menjalnim razmerjem delnic izkazal kot slabo ime.

Pripojitev Dolenjske banke, ki je v konsolidiranih računovodskih izkazih v skladu s pripojitveno pogodbo obračunana s 1. januarjem 2001, pa je vplivala tako na bilanco stanja kot tudi na izkaz uspeha Skupine NLB v letu 2001, saj v preteklem letu ni bila vključena v Skupino NLB. Kapital Skupine NLB se je zaradi pripojitve Dolenjske banke povečal na podoben način, kot pri prvih dveh pripojenih bankah. Bilančna vsota Skupine NLB se je zaradi pripojitve Dolenjske banke povečala za 108.332.238 tisoč tolarjev. V prikazu gibanj posameznih bilančnih kategorij je Dolenjska banka vključena v okviru postavke novih odvisnih družb.

V izkazu uspeha Skupine NLB za leto 2001 so prihodki in odhodki pripojenih bank za prvih devet mesecev leta 2001 vključeni še kot prihodki in odhodki samostojnih bank, za zadnje trimesečje pa preko prihodkov in odhodkov NLB. Ker so bile pripojitve v konsolidiranih računovodskih izkazih obračunane s 1. januarjem 2001, v izkazu uspeha leta 2001 ni več prikazan del dobička, ki bi pripadal manjšinskim lastnikom pripojenih bank. Poleg tega je v izkazu uspeha Skupine obračunan tudi tisti del davka na bilančno vsoto NLB, ki odpade na pripojene banke in ki je bil v izkazih NLB poračunan s prenesenim dobičkom pripojenih bank za obdobje prvih devetih mesecev leta 2001.

Zaradi opisanih pripojitev so odvisne družbe teh pripojenih bank postale direktne odvisne družbe NLB.

3. Konsolidacija novih odvisnih bank

V računovodskih izkazih Skupine NLB za leto 2001 so kot odvisne družbe prvič vključene Skupina LHB Internationale Handelsbank AG, Frankfurt/Main, Tutunska Banka AD, Skopje (v nadaljevanju Tutunska banka) in Commercebank d.d., Sarajevo (v nadaljevanju Commercebank).

LHB Internationale Handelsbank AG, Frankfurt/Main (v nadaljevanju LHB banka) je postala odvisna družba NLB 29. decembra 2001, ko je NLB povečala svoj lastniški delež na 50,41 odstotka. Posledično je LHB banka kot odvisna banka v konsolidirane računovodske izkaze NLB prvič vključena z dnem 31. decembra 2001. Zaradi tega je polno konsolidirana le bilanca stanja LHB, v izkaz uspeha Skupine NLB pa je LHB banka vključena še kot pridružena družba z ustreznim deležem njenega rezultata poslovanja. Na enak način so preko konsolidiranih računovodskih izkazov Skupine LHB v izkaze Skupine NLB vključene tudi odvisne družbe LHB banke in sicer: LHB Finance d.o.o., Ljubljana, LHB Immobilien GmbH, Frankfurt/Main, VB Banka AD, Banja Luka z izjemo pododvisne družbe VB Inter Invest AD, Banja Luka, ki z dovoljenjem Banke Slovenije zaradi nematerialnosti v konsolidacijo ni vključena (njena bilančna vsota predstavlja 0,01 odstotka bilančne vsote Skupine NLB).

Zaradi skupnega lastništva NLB in LHB banke je s pridobitvijo večinskega deleže NLB v LHB banki odvisna banka NLB postala tudi Tutunska banka. Glede na to, da je bila njena konsolidacija prvič izvedena na dan 31. decembra 2001, je bila konsolidirana le njena bilanca stanja, v postopku konsolidacije pa je bilo obračunano dobro ime v višini 248.328 tisoč tolarjev, ki bo v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi amortizirano v petih letih. Zaradi nematerialnosti v konsolidacijo Tutunske banke z dovoljenjem Banke Slovenije ni vključena njena odvisna družba Tutunskabroker AD, Skopje (njena bilančna vsota predstavlja 0,01 odstotka bilančne vsote Skupine NLB, dobiček pa 0,002 odstotka dobička Skupine NLB).

Commercebank pa je odvisna banka NLB postala že v začetku leta 2001, zato sta v računovodskih izkazih Skupine NLB za leto 2001 polno konsolidirani tako njena bilanca stanja kot tudi izkaz uspeha. V postopku prve konsolidacije je bilo obračunano dobro ime v višini 263.114 tisoč tolarjev, ki bo v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi amortizirano v petih letih.

V nadaljevanju je prikazan vpliv konsolidacije novih odvisnih bank in družb na pomembnejše bilančne kategorije:

4. Sprememba računovodske usmeritve

Na podlagi sklepa o nadzoru bank in hranilnic na konsolidirani osnovi in dodatnega navodila Banke Slovenije je NLB v letu 2001 upoštevajoč kriterije, ki temeljijo na posebnih predpisih Banke Slovenije, v konsolidiranih računovodskih izkazih oblikovala dodatne posebne rezervacije (kalkulativne rezervacije) tudi za aktivne bilančne in zunajbilančne postavke njenih odvisnih družb.

Dodatne rezervacije za že obstoječe odvisne družbe LBS Bank, New York in LB InterFinanz AG, Zürich so v računovodskih izkazih obračunane kot sprememba računovodske politike. V skladu s tem so rezervacije, ki se nanašajo na pretekla leta, poračunane z zadržanimi dobički oziroma rezervami Skupine, rezervacije, ki se nanašajo na leto 2001, pa so izkazane v izkazu uspeha. Za LHB banko in Tutunsko banko so bile dodatne rezervacije ustrezno upoštevane kot zmanjšanje njunega neto premoženja ob njuni prvi konsolidaciji na dan 31. decembra 2001, dodatne rezervacije za Commercebank pa so v celoti izkazane preko izkaza uspeha leta 2001.

Rezervacije, ki jih je v skladu s predpisi Banke Slovenije na svoje direktne naložbe v Commercebank in Tutunsko banko oblikovala že sama NLB, so v skladu z navodilom Banke Slovenije zadržane tudi na konsolidirani osnovi, prikazane pa so kot rezervacije za deželna tveganja v pasivi bilance stanja.

5. Prihodki in odhodki od obresti

a) Razčlenitev po vrstah terjatev in obveznosti

b) Razčlenitev po sektorjih

6. Prihodki iz vrednostnih papirjev

7. Prihodki in odhodki od provizij

8. Čisti dobiček iz finančnih poslov

9. Drugi prihodki iz poslovanja

a) Razčlenitev po vrstah

b) Razčlenitev revalorizacijskega izida

10. Splošni upravni stroški

11. Amortizacija

12. Drugi odhodki poslovanja

13. Odhodki za oblikovanje dolgoročnih rezervacij in prihodki iz ukinjenih dolgoročnih rezervacij

14. Izredna (izguba)/ dobiček

15. Davki iz dobička

16. Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki

17. Krediti bankam

a) Razčlenitev kreditov po ročnosti

Podrobnejši pregled kreditov bankam po ročnosti je podan v pojasnilu 40 - Bilanca stanja po ročnosti.

b) Razčlenitev po vrstah kreditov

c) Geografska razčlenitev kreditov

d) Krediti po povezavah s Skupino

Krediti, dani neodvisnim bankam, so na dan 31. decembra 2001 znašali 13.139.552 tisoč tolarjev (31. decembra 2000: 17.232.952 tisoč tolarjev).

e) Gibanje kreditov

18. Krediti strankam, ki niso banke

a) Razčlenitev danih kreditov po sektorjih

b) Razčlenitev danih kreditov po področjih dejavnosti komitentov

c) Zavarovani krediti

Krediti, za katere jamčijo Republika Slovenija in slovenske banke ter za katere niso bili oblikovani popravki vrednosti, so:

d) Razčlenitev po vrstah kreditov

e) Krediti po povezavah s Skupino

Krediti, dani neodvisnim drugim strankam, so na dan 31. decembra 2001 znašali 9.850.389 tisoč tolarjev (31. decembra 2000: 10.244.311 tisoč tolarjev), krediti, dani članom uprave in nadzornega sveta, pa 94.487 tisoč tolarjev (31. decembra 2000: 54.146 tisoč tolarjev).

f) Gibanje kreditov

19. Investicijski vrednostni papirji

Zaradi uporabljenega načela vrednotenja po nižji vrednosti je knjigovodska vrednost investicijskih vrednostnih papirjev na dan 31. decembra 2001 nižja od njihove tržne vrednosti za 843.068 tisoč tolarjev.

Na podlagi zakona o prevzemu in načinu poravnave obveznosti Slovenskih železarn v zvezi s programom prestrukturiranja, so bile obveznice Slovenskih železarn na dan 31. decembra 2001 zamenjane za obveznice Republike Slovenije.

20. Tržni vrednostni papirji

Zaradi uporabljenega načela vrednotenja po nižji vrednosti je knjigovodska vrednost tržnih vrednostnih papirjev na dan 31. decembra 2001 nižja od njihove tržne vrednosti za 1.933.057 tisoč tolarjev (31. decembra 2000: 782.337 tisoč tolarjev).

Od skupne vrednosti portfelja tržnih vrednostnih papirjev na dan 31. decembra 2001 so v borzne kotacije vključeni vrednostni papirji v višini 109.946.939 tisoč tolarjev.

21. Naložbe v kapital neodvisnih strank

Na znižanje kapitalskih naložb je vplivala sprememba statusa LHB banke, ki je bila v predhodnem letu obravnavana kot pridružena banka, v letu 2001 pa je postala odvisna banka v Skupini. Naložbe v neodvisne stranke so se znižale tudi zaradi Dolenjske banke, ki je bila v predhodnem letu obravnavana kot pridružena banka, v letu 2001 pa se je pripojila k NLB.

V letu 2001 je Skupina povečala kapitalski delež v Banki Celje d.d., tako da znaša neposredna kapitalska naložba Banke 25,56 %, delež Skupine pa 36,6 %.

Naložba v letu 2001 v Adria Bank se je znižala za 0,3 %, tako da znaša neposredna naložba Banke 28,46 %.

V letu 2001 je Banka odprodala naložbo v Zavarovalnico Concordio Zavarovalnici Triglav.

21. Naložbe v kapital neodvisnih strank (nadaljevanje)

Vodstvo Banke meni, da izkazane vrednosti naložb v kapital neodvisnih strank niso višje od njihove dejanske vrednosti, razen v primerih, za katere so oblikovani popravki vrednosti.

Družbe, v katerih ima Skupina pomemben vpliv, so:

22. Neopredmetena dolgoročna sredstva

23. Opredmetena osnovna sredstva

24. Druga sredstva

a) Razčlenitev po vrstah drugih terjatev

b) Gibanje terjatev za obresti

25. Nevračunani stroški in nezaračunani prihodki

26. Gibanje popravkov vrednosti po vrstah terjatev in naložb

27. Obveznosti do bank

a) Razčlenitev prejetih depozitov

b) Razčlenitev prejetih kreditov

c) Razčlenitev depozitov in kreditov po povezavah s Skupino

Prejeti krediti in depoziti od neodvisnih bank so na dan 31. decembra 2001 znašali 17.576.325 tisoč tolarjev (31. decembra 2000: 19.473.465 tisoč tolarjev).

d) Gibanje depozitov in kreditov

28. Obveznosti do strank, ki niso banke

a) Razčlenitev prejetih depozitov po sektorjih

b) Razčlenitev prejetih kreditov po sektorjih

c) Razčlenitev depozitov in kreditov po povezavah s Skupino

Prejeti krediti in depoziti od drugih neodvisnih strank so na dan 31. decembra 2001 znašali 17.196.997 tisoč tolarjev (31. decembra 2000: 4.387.174 tisoč tolarjev).

d) Gibanje depozitov in kreditov

29. Obveznosti iz izdanih vrednostnih papirjev in potrdil o vlogah

a) Razčlenitev po vrstah obveznosti iz izdanih vrednostnih papirjev in potrdil o vlogah po ročnosti

b) Razčlenitev obveznosti iz izdanih vrednostnih papirjev in potrdil o vlogah po povezavah s Skupino NLB

Obveznosti iz izdanih vrednostnih papirjev do neodvisnih strank so na dan 31. decembra 2001 znašale 2.483.998 tisoč tolarjev (31. decembra 2000: 260.227 tisoč tolarjev).

30. Druge obveznosti

a) Razčlenitev po vrstah obveznosti

b) Gibanje obveznosti za obresti

31. Vnaprej vračunani stroški in neobračunani prihodki

32. Dolgoročne rezervacije za obveznosti in stroške

a) Razčlenitev po vrstah rezervacij

b) Gibanje rezervacij

33. Rezervacije za splošna bančna tveganja

Rezervacije za splošna bančna tveganja so se povečale tudi s konsolidacijo LHB banke v letu 2001, ki rezervacije za splošna bančna tveganja v višini 2.600.770 tisoč tolarjev izkazuje v skladu z nemškimi predpisi.

34. Podrejene obveznosti

35. Kapital manjšinskih lastnikov

36. Kapital

a) Razčlenitev vpisanega kapitala po sektorjih

b) Gibanje kapitala

Skladno s spremembo Zakona o gospodarskih družbah je Banka Zasavje razporedila del čistega dobička leta 2001 za oblikovanje drugih rezerv iz dobička ter za povečanje sklada (rezerv) za lastne delnice, zaradi njegove obvezne uskladitve z višino lastnih delnic.

37. Zunajbilančna evidenca

a) Razčlenitev po vrstah potencialnih in prevzetih obveznosti

Celotne zunajbilančne obveznosti Skupine po metodologiji Banke Slovenije znašajo 731.074.750 tisoč tolarjev. V skladu s sklepom o razvrstitvi bilančnih in zunajbilančnih postavk bank in hranilnic pa znašajo tvegane potencialne obveznosti, na katere članice Skupine oblikujejo rezervacije, 319.861.494 tisoč tolarjev.

b) Razčlenitev izvedenih finančnih instrumentov po vrstah

c) Zastavljena sredstva

38. Poslovanje v tujem imenu in za tuj račun

Članice Skupine NLB s sredstvi v višini 115.938.273 tisoč tolarjev (31. decembra 2000: 69.414.273 tisoč tolarjev) upravljajo v tujem imenu in za tuj račun. Ta sredstva vodijo ločeno od svojih sredstev, prihodki in stroški pa pripadajo oziroma bremenijo nalogodajalca. Članice Skupine NLB za svoje storitve zaračunavajo provizijo. Posli, ki jih članice Skupine opravljajo v tujem imenu in za tuj račun, so zanje netvegani.

39. Odvisne družbe

Rezultat poslovanja LHB banke (dobiček v višini 1.467.815 tisoč tolarjev) in Skupine LHB banke (izguba v višini 226.214 tisoč tolarjev) se razlikujeta glede na to, da je LHB banka prodala poslovno stavbo, ki jo je izkazovala po nabavni vrednosti, svoji odvisni družbi LHB Immobilien in pri tem ustvarila dobiček v višini 1.698.074 tisoč tolarjev (15 mio DEM), ki pa ga je potrebno na konsolidiranih izkazih Skupine LHB banke izločiti, saj predstavlja dejansko nerealizirani dobiček ustvarjen znotraj Skupine.

40. Bilanca stanja po ročnosti

Analiza bilance stanja po ročnosti na dan 31. decembra 2001 je prikazana v naslednji tabeli:

41. Valutna struktura bilance stanja

Analiza bilance stanja glede na izpostavljenost valutnemu tveganju na dan 31. decembra 2001 je prikazana v naslednji tabeli: