Poročilo o reviziji

Upravi in Nadzornemu svetu Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana

Revidirali smo računovodske izkaze Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana, ki jih sestavljajo bilanca stanja na dan 31.12.2001, izkaz uspeha in izkaz finančnih tokov za leto 2001. Uprava Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana je odgovorna za računovodske izkaze, odgovornost revizorja je, da izrazi mnenje o njih.

Revidirali smo v skladu s temeljnimi revizijskimi načeli in mednarodnimi revizijskimi standardi. Po teh načelih in standardih smo bili dolžni načrtovati in izvesti revidiranje tako, da bi si pridobili razumno zagotovilo, da računovodski izkazi ne vsebujejo pomembnejših napačnih prikazov. V obsegu revizije smo preiskali dokaze, ki podpirajo zneske in razkritja v računovodskih izkazih. Ocenili smo tudi uporabo računovodskih standardov in pomembnejših metod izkazovanja vrednosti v računovodskih izkazih, ki jih je uporabila uprava, ter ovrednotili razkritja v računovodskih izkazih. Prepričani smo, da je opravljena revizija dobra podlaga za mnenje o računovodskih izkazih.

Po našem mnenju računovodski izkazi, navedeni v prvem odstavku, v vseh pomembnih pogledih izkazujejo resnično in pošteno sliko finančnega stanja družbe na dan 31.12.2001, izid njenega poslovanja ter gibanje finančnih tokov v letu 2001, v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi, ki jih je izdal Slovenski inštitut za revizijo.

KPMG SLOVENIJA,
podjetje za revidiranje in poslovno svetovanje, d.o.o.

Vera Menard, univ.dipl.ekon.
pooblaščeni revizor
partner

Andrej Korinšek, univ.dipl.ekon.
pooblaščeni revizor
partner in direktor

Ljubljana, 12. april 2002

Izkaz uspeha

Bilanca stanja

Alojz Jamnik član uprave	Boris Zakrajšek član uprave	Marko Voljč predsednik uprave

Izkaz finančnih tokov

Pojasnila k računovodskim izkazom

1. Pomembnejše računovodske usmeritve

Osnovne računovodske usmeritve, ki jih Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana (v nadaljevanju NLB ali Banka) uporablja pri sestavljanju računovodskih izkazov, so prikazane v nadaljevanju:

a) Osnova za sestavo računovodskih izkazov
Računovodski izkazi banke so sestavljeni v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi.

Osnova za oblikovanje računovodskih usmeritev Banke so poleg slovenskih računovodskih standardov tudi sklep o razvrstitvi aktivnih bilančnih in zunajbilančnih postavk bank in hranilnic, sklep o oblikovanju posebnih rezervacij bank in hranilnic ter drugi predpisi Banke Slovenije.

b) Revalorizacija
Terjatve in obveznosti so revalorizirane v skladu s pogodbami med Banko in njenimi komitenti oziroma v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi.

Terjatve in obveznosti v tolarjih, ki dospejo v plačilo v več kot 30 dneh po nastanku, se lahko revalorizirajo po stopnji, ki je enaka temeljni obrestni meri. V skladu z zakonom o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri se terjatve in obveznosti, ki imajo rok dospelosti do 30 dni, ne revalorizirajo.

Kapitalske naložbe v domači valuti, opredmetena osnovna sredstva, neopredmetena dolgoročna sredstva, lastne delnice in kapital so revalorizirani s stopnjo rasti cen življenjskih potrebščin.

Revalorizacijski prihodki in odhodki so prek revalorizacijskega izida vključeni v izkaz uspeha med drugimi prihodki oziroma odhodki.

c) Terjatve in obveznosti v tujih valutah
Terjatve in obveznosti v tujih valutah so preračunane v tolarsko protivrednost po srednjem tečaju Banke Slovenije na zadnji dan obračunskega obdobja. Tečajne razlike, ki nastanejo pri tem preračunu, so v okviru revalorizacijskega izida vključene v izkaz uspeha.

d) Prihodki in odhodki od obresti
Obresti so obračunane v skladu s slovensko zakonodajo in v skladu s pogodbami med Banko in njenimi komitenti.
Odhodki od obresti so v izkaz uspeha vključeni takoj ob njihovem obračunu, prihodki od obresti pa so v izkaz uspeha vključeni glede na bonitetno razvrstitev komitentov oziroma terjatev. V kolikor so izpolnjeni pogoji iz sklepa o razvrstitvi aktivnih bilančnih in zunajbilančnih postavk bank in hranilnic, so prihodki od terjatev bonitetne skupine A in B vključeni v izkaz uspeha takoj ob njihovem obračunu, pri čemer so na terjatve bonitetne skupine B oblikovani ustrezni popravki vrednosti. Prihodki od terjatev bonitetnih skupin C, D in E pa so do plačila izključeni in izkazani v pasivi bilance stanja.

e) Prihodki in odhodki od provizij
Prihodki in odhodki od provizij so v izkazu uspeha izkazani po istem načelu kot prihodki in odhodki od obresti.

f) Naložbe v vrednostne papirje
Naložbe v vrednostne papirje so prvotno izkazane po nabavni vrednosti. V kolikor je za vrednostne papirje znana borzna cena in je ta nižja od nabavne vrednosti, so naložbe v vrednostne papirje ovrednotene po tržni ceni. Nasprotno pa višja tržna cena nad revalorizirano nabavno vrednostjo zaradi načela previdnosti ne vpliva na vrednotenje vrednostnih papirjev. Če pa borzna cena vrednostnih papirjev ne obstaja, je njihova vrednost ocenjena po boniteti njihovih izdajateljev. V kolikor je ocenjena vrednost glede na boniteto izdajatelja nižja od nabavne vrednosti, so za te vrednostne papirje oblikovani ustrezni popravki vrednosti.

Portfelj istovrstnih vrednostnih papirjev se vodi po metodi HIFO.

g) Naložbe v kapital odvisnih in neodvisnih družb
Naložbe v kapital odvisnih družb so vrednotene po kapitalski metodi, naložbe v kapital neodvisnih družb pa po naložbeni metodi. Če je za kapitalske naložbe v neodvisne družbe znana borzna cena in je ta nižja od nabavne vrednosti, so te naložbe vrednotene po tržni vrednosti. Če pa borzna cena za te naložbe ne obstaja, je njihova vrednost ocenjena glede na bonitetno razvrstitev naložb. Če je tako ocenjena vrednost naložb nižja od njihove nabavne vrednosti, so za te naložbe oblikovani ustrezni popravki vrednosti.

h) Krediti
Dani krediti so prikazani v višini neodplačanih glavnic, povečanih za pripisane obresti, če tako določajo pogodbe med Banko in njenimi komitenti, in zmanjšani za ustrezne popravke vrednosti v skladu z bonitetno razvrstitvijo komitentov oziroma terjatev.
Prejeti krediti so prikazani v višini neodplačanih glavnic, povečanih za pripisane obresti, če tako določajo pogodbe med Banko in njenimi komitenti.

i) Rezervacije za potencialne izgube
Za zavarovanje pred potencialnimi izgubami Banka v skladu s predpisi Banke Slovenije oblikuje posebne rezervacije in rezervacije za splošna bančna tveganja.
Posebne rezervacije za bilančne terjatve, razvrščene v bonitetne skupine B, C, D in E so izkazane v aktivi bilance stanja v obliki popravkov vrednosti, posebne rezervacije za bilančne terjatve, razvrščene v bonitetno skupino A, pa so izkazane v pasivi bilance stanja. Prav tako so v pasivi bilance stanja izkazane tudi posebne rezervacije za zunajbilančne terjatve.

Rezervacije za splošna bančna tveganja banka oblikuje z namenom zavarovanja pred tveganji, ki izhajajo iz njenega celotnega poslovanja, izkazane pa so v pasivi bilance stanja.

Povečanja in zmanjšanja rezervacij so v računovodskih izkazih izkazana po bruto načelu.

j) Opredmetena osnovna sredstva
Opredmetena osnovna sredstva so v bilanci stanja prikazana po revalorizirani neodpisani vrednosti. To velja tudi za opredmetena osnovna sredstva, pridobljena s finančnim najemom. Popravek vrednosti v obračunskem obdobju, ki je posledica amortiziranja, bremeni odhodke v izkazu uspeha.

Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev je obračunana po metodi enakomernega časovnega amortiziranja. Stopnje amortizacije so določene tako, da je vrednost opredmetenih osnovnih sredstev razporejena v stroške v ocenjenem obdobju njihove koristnosti.

Uporabljene letne stopnje amortizacije so:

Zemljišča in umetniška dela so izkazana po revalorizirani nabavni vrednosti in se ne amortizirajo.

Opredmetena osnovna sredstva v pripravi se ne amortizirajo, dokler niso usposobljena za uporabo.

Stroški tekočega in investicijskega vzdrževanja bremenijo izkaz uspeha tistega obračunskega obdobja, v katerem nastanejo, izboljšave pa povečujejo vrednost opredmetenih osnovnih sredstev.

k) Neopredmetena dolgoročna sredstva
Neopredmetena dolgoročna sredstva obsegajo vlaganja v računalniško programsko opremo, dolgoročno vračunljive stroške ter dolgoročno razmejene obresti.

Amortizacija neopredmetenih dolgoročnih sredstev je obračunana po metodi enakomernega časovnega amortiziranja. Stopnje amortizacije so določene tako, da je vrednost neopredmetenih dolgoročnih sredstev razporejena v stroške v ocenjenem obdobju njihove koristnosti. Za sistemsko programsko opremo za velike računalnike ter za integralni informacijski sistem je doba uporabe ocenjena na 10 let, za vso drugo programsko opremo pa 4 leta.

Neopredmetena dolgoročna sredstva v pripravi se ne amortizirajo, dokler niso usposobljena za uporabo.

l) Izvedeni finančni instrumenti
Izvedeni finančni instrumenti so sklenjeni z namenom varovanja pred tveganjem in z namenom trgovanja.

Njihove pogodbene vrednosti so od sklenitve pogodb do njihove realizacije izkazane v zunajbilančni evidenci.

Pri vrednotenju izvedenih finančnih instrumentov, ki so sklenjeni z namenom trgovanja, se upošteva načelo previdnosti, po katerem se izguba izkaže v izkazu uspeha takoj, ko postane možna, dobiček pa šele takrat, ko je očiten oziroma potrjen.

Pri vrednotenju izvedenih finančnih instrumentov, ki so sklenjeni z namenom varovanja pred tveganjem, se izvedeni finančni instrumenti obravnavajo skupaj s tistimi finančnimi instrumenti, ki se z njimi varujejo. Če se izvedeni finančni instrumenti varujejo z drugimi izvedenimi finančnimi instrumenti in če se njihovi učinki vrednotenja medsebojno pobotajo, se ti v izkazu uspeha do zapadlosti finančnih instrumentov ne izkazujejo. Če pa so izvedeni finančni instrumenti sklenjeni za varovanje drugih finančnih instrumentov, se njihovi učinki vrednotenja izkazujejo v izkazu uspeha hkrati z učinki vrednotenja varovanih finančnih instrumentov.

m) Davek od dobička in davek na bilančno vsoto
Davek od dobička je v skladu z zakonom o davku od dobička pravnih oseb obračunan v višini 25 odstotkov od ugotovljene davčne osnove.

Davek na bilančno vsoto je v skladu z zakonom o davku na bilančno vsoto obračunan v višini 3 odstotkov z zakonom določene bilančne vsote, vendar lahko v skladu z ustavno odločbo doseže največ 50 odstotkov dobička, ugotovljenega pred obdavčitvijo. Davek na bilančno vsoto se plača v višini, ki presega davek od dobička.

n) Poslovanje v tujem imenu in za tuj račun
Sredstva in obveznosti iz poslovanja v tujem imenu in za tuj račun so v bilanci stanja prikazani po neto načelu.

2. Pripojitve

Dne 1. oktobra 2001 so se k NLB pripojile Banka Velenje d.d., Velenje (v nadaljevanju Banka Velenje), Pomurska banka d.d., Murska Sobota (v nadaljevanju Pomurska banka) ter Dolenjska banka d.d., Novo mesto (v nadaljevanju Dolenjska banka).

Ob pripojitvi so bila na NLB prenesena vsa sredstva in dolgovi pripojenih bank. Na podlagi doseženega menjalnega razmerja delnic se je ustanovitveni kapital NLB povečal za 1.553.788 tisoč tolarjev, vplačani presežek kapitala pa za 12.650.942 tisoč tolarjev. Za preostali del kapitala pripojenih bank, ki je pripadal drugim lastnikom, pa je bilo obračunano slabo ime v višini 2.462.274 tisoč tolarjev, v breme katerega je Banka ob pripojitvi oblikovala rezervacije za odpravnine zaposlenim v višini 1.400.000 tisoč tolarjev. Preostalo slabo ime pa bo Banka amortizirala v petih letih.

Pripojitev bank je povzročila naslednje spremembe na posameznih postavkah bilance stanja, kar je razvidno tudi iz ustreznih posameznih pojasnil:

Ne glede na spremembo zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju novela ZGD-F) in na njem temelječih določbah iz pripojitvenih pogodb so bile pripojitve v računovodskih izkazih NLB obračunane s 1. oktobrom 2001, saj so morale pripojene banke v skladu s predpisi Banke Slovenije 30. septembra 2001 izdelati revidirane računovodske izkaze. Ob izdelavi otvoritvene bilance stanja NLB so bili dobički pripojenih bank za prvih devet mesecev 2001 v skupni višini 1.426.630 tisoč tolarjev zaradi v NLB uporabljene kapitalske metode zmanjšani za pripadajoči del NLB v višini 427.522 tisoč tolarjev, ob izdelavi letne bilance stanja NLB pa še za ustrezen davek na bilančno vsoto v višini 430.488 tisoč tolarjev, ki ga pripojene banke ob izdelavi računovodskih izkazov na dan 30. septembra 2001 v skladu z zakonodajo niso obračunale. Nerazporejeni dobiček poslovnega leta, ki se nanaša na poslovanje pripojenih bank v prvih devetih mesecih leta 2001, tako znaša 568.620 tisoč tolarjev, zaradi opisanega načina računovodskega obračuna pripojitev pa se za ta znesek nerazporejeni dobiček poslovnega leta v bilanci stanja ne ujema s čistim dobičkom iz izkaza uspeha NLB za leto 2001.

3. Prihodki in odhodki od obresti

a) Razčlenitev po vrstah terjatev in obveznosti

b) Razčlenitev po sektorjih

4. Prihodki iz vrednostnih papirjev

5. Prihodki in odhodki od provizij

6. Čisti dobiček iz finančnih poslov

Povečanje prihodkov in odhodkov pri trgovanju z izvedenimi finančnimi instrumenti je posledica povečanega obsega poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti, predvsem poslov terminskih prodaj deviz Banki Slovenije (glej pojasnilo 35b).

7. Drugi prihodki iz poslovanja

a) Razčlenitev po vrstah

b) Razčlenitev revalorizacijskega izida

8. Splošni upravni stroški

9. Amortizacija

10. Drugi odhodki poslovanja

11. Odhodki za oblikovanje dolgoročnih rezervacij in prihodki iz ukinjenih dolgoročnih rezervacij

12. Izredna (izguba)/dobiček

Banka je v letu 2001 vladi Republike Slovenije prodala poslovno stavbo na Beethovnovi 11, ki jo je že od leta 1994 vladi oddajala v najem. V celotni dobi trajanja najema je Banka realizirala 1.089.009 tisoč tolarjev prihodkov od najemnin, obračunala 549.453 tisoč tolarjev revalorizacije in 175.028 tisoč tolarjev amortizacije. Ker je bila kupnina znižana za že prejete najemnine, je Banka ob prodaji stavbe izkazala odhodek v višini 999.085 tisoč tolarjev, kar je torej le posledica časovne neusklajenosti prikaza ustreznih prihodkov in odhodkov.

13. Davki iz dobička

14. Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki

Veliko stanje tuje gotovine na dan 31. decembra 2001 je posledica uvedbe evra in posledično ukinitve starih evropskih valut.

Banka mora imeti obvezno rezervo pri Banki Slovenije v obliki in višini, kot jo določajo sklep o obvezni rezervi bank in hranilnic ter njegove spremembe in dopolnitve. Po tem sklepu morajo banke obračunavati obvezno rezervo na vse pridobljene tolarske vire sredstev z ročnostjo do enega leta (stopnje od najmanj 1 do 12 odstotkov glede na ročnost), za vire sredstev z ročnostjo nad enim letom pa Banka ni dolžna obračunavati obvezno rezervo.

Decembra 2001 je obvezna rezerva banke znašala 34.809.890 tisoč tolarjev.

15. Krediti bankam

a) Razčlenitev kreditov po ročnosti

Po metodologiji Banke Slovenije za sestavo bilance stanja se v kredite bankam štejejo tudi stanja na računih pri domačih in tujih bankah, s čimer banka med drugim izpolnjuje tudi predpisano višino deviznega minimuma. V skladu s sklepom o izpolnjevanju najmanjšega zneska deviz, ki ga morajo imeti pooblaščene banke, ter njegovih spremembah in dopolnitvah, so osnova za izračun deviznega minimuma devizna sredstva domačih in tujih fizičnih oseb ter devizna sredstva domačih pravnih oseb in zasebnikov, in sicer v razponu od 35 do 100 odstotkov glede na ročnost vlog.
Podrobnejši pregled kreditov bankam po ročnosti je podan v pojasnilu 38 - Bilanca stanja po ročnosti.

b) Razčlenitev po vrstah kreditov

c) Geografska razčlenitev kreditov

d) Razčlenitev kreditov po povezavah z Banko

e) Gibanje kreditov

16. Krediti strankam, ki niso banke

a) Razčlenitev kreditov po sektorjih

b) Razčlenitev kreditov po dejavnosti komitentov

c) Razčlenitev po vrstah kreditov

d) Zavarovani krediti

Krediti, za katere jamčijo Republika Slovenija in slovenske banke, ter za katere popravki vrednosti niso oblikovani, so:

e) Razčlenitev kreditov po povezavah z Banko

f) Gibanje kreditov

17. Investicijski vrednostni papirji

a) Razčlenitev po vrstah vrednostnih papirjev

V letu 2001 je imela Banka v svojem portfelju evroobveznice Republike Slovenije ter Republike Bosne in Hercegovine. Evroobveznice kotirajo na luksemburški borzi. Njihova skupna značilnost je polletno izplačilo kuponov, možnost predčasnega odkupa izdaje s strani izdajateljev ter plačilni sposobnosti držav izdajateljic prilagojeni amortizacijski načrti izplačevanja glavnice. Popravki vrednosti v višini 370.180 tisoč tolarjev so oblikovani na obveznice Republike Bosne in Hercegovine.

Obveznice Republike Slovenije za sanacijo banke se revalorizirajo s temeljno obrestno mero, obrestujejo se v odvisnosti od roka zapadlosti po obrestni meri od 5,3 do 6,5 odstotka, v plačilo pa zapadejo v obdobju od leta 2004 do leta 2010. Pri obveznicah serij od N do T lahko imetnik izbira način ohranjanja vrednosti obveznic med revalorizacijo s temeljno obrestno mero in revalorizacijo z valutno klavzulo, vezano na srednji tečaj Banke Slovenije za nemško marko (od 1. januarja 2002 euro). Za te obveznice je Banka za leto 2002 izbrala ohranjanje vrednosti s temeljno obrestno mero. V letu 2001 je Banka obveznice Republike Slovenije serije P v skupni višini 2.381.532 tisoč tolarjev prenesla v portfelj tržnih vrednostnih papirjev za nadaljnjo prodajo.

Obveznice Republike Slovenije za neizplačane devizne hranilne vloge občanov v višini 22.317.151 tisoč tolarjev se obrestujejo po obrestni meri 4,5 odstotka, revalorizirajo s temeljno obrestno mero, v plačilo pa zapadejo v obdobju od leta 2002 do leta 2007. Obveznice kotirajo na Ljubljanski borzi. Obveznice Republike Slovenije za neizplačane devizne vloge občanov v višini 4.528.522 tisoč tolarjev pa so nominirane v nemških markah (od 1. januarja 2002 euro). Obveznice dospejo v plačilo leta 2022, obrestujejo pa se po 8-odstotni letni obrestni meri. S pripojitvijo bank je Banka pridobila te obveznice v višini 5.101.718 tisoč tolarjev.

Vrednost obveznic za izplačane devizne hranilne vloge občanov se ohranja v višini 90-odstotne stopnje rasti cen na drobno, obresti pa se obračunavajo po 3-odstotni letni obrestni meri in plačujejo dvakrat letno. Obveznice dospejo v plačilo 15. februarja 2015. S pripojitvijo bank je Banka pridobila te obveznice v višini 16.428.121 tisoč tolarjev.

Med drugimi vrednostnimi papirji so vključene obveznice Factor banke d.d., v skupni višini 150.000 tisoč tolarjev, ki imajo naravo podrejenega dolga. Razen do obresti (obrestna mera: TOM + 6 % letno) in vračila glavnice Banka iz teh obveznic nima drugih pravic.

Zaradi uporabljenega načela vrednotenja po nižji vrednosti je knjigovodska vrednost investicijskih vrednostnih papirjev na dan 31. decembra 2001 nižja od njihove tržne vrednosti za 636.395 tisoč tolarjev (31. decembra 2000: 500.779 tisoč tolarjev).
Od skupne vrednosti portfelja investicijskih vrednostnih papirjev na dan 31. decembra 2001 so v borzne kotacije vključeni vrednostni papirji v višini 27.266.116 tisoč tolarjev (31. decembra 2000: 27.550.201 tisoč tolarjev).

b) Gibanje vrednostnih papirjev

18. Tržni vrednostni papirji

a) Razčlenitev po vrstah vrednostnih papirjev

Zaradi uporabljenega načela vrednotenja po nižji vrednosti je knjigovodska vrednost tržnih vrednostnih papirjev na dan 31. decembra 2001 nižja od njihove tržne vrednosti za 1.131.946 tisoč tolarjev (31. decembra 2000: 629.280 tisoč tolarjev).

Od skupne vrednosti portfelja tržnih vrednostnih papirjev na dan 31. decembra 2001 so v borzne kotacije vključeni vrednostni papirji v višini 58.922.966 tisoč tolarjev (31. decembra 2000: 33.708.556 tisoč tolarjev).

b) Gibanje vrednostnih papirjev

19. Naložbe v kapital neodvisnih strank

a) Razčlenitev po vrstah naložb

b) Gibanje naložb

V letu 2001 je Banka s pripojitvami bank povečala svoj delež v kapitalu Banke Celje s 14,72 na 25,56 odstotka.

V decembru leta 2001 je NLB povečala svoj delež v kapitalu LHB Internationale Handelsbank AG, Frankfurt /Main (v nadaljevanju LHB) na 50,41 odstotka, s čimer sta LHB in Tutunska banka a.d., Skopje (v nadaljevanju Tutunska banka) postali odvisni banki NLB (glej tudi pojasnilo 20).

Konec leta 2001 je NLB prodala kapitalsko naložbo v Revoz in Papirnico Vevče in pri tem realizirala prihodek iz odpisanih terjatev v višini 3.328.171 tisoč tolarjev.
Vodstvo Banke meni, da izkazane vrednosti naložb v kapital neodvisnih strank niso višje od njihove dejanske vrednosti, razen v primerih, za katere so oblikovani popravki vrednosti.

Družbe, kjer ima Banka z naložbo v njihov kapital zagotovljen pomemben vpliv, so:

20. Naložbe v kapital odvisnih strank

a) Razčlenitev po vrstah naložb

Zaradi enotnega razvrščanja terjatev in oblikovanja popravkov vrednosti Banka oblikuje ustrezne popravke vrednosti tudi na naložbe v kapital odvisnih družb.

b) Gibanje naložb

Zaradi spremembe statusa LHB banke iz pridružene v odvisno banko je NLB kapitalsko naložbo v LHB banko prevrednotila po kapitalski metodi, s čimer je svojo naložbo uskladila s pripadajočim delom kapitala LHB, učinek te uskladitve pa je kot spremembo računovodske politike izkazala v rezervah banke (glej tudi pojasnilo 34b).

S pripojitvami je NLB pridobila neposredne kapitalske naložbe v Fit Leasing d.o.o., Velenje, Feniks d.o.o., Murska Sobota in Real d.o.o., Novo mesto ter povečala kapitalski delež v LB Maksimo d.o.o., Ljubljana.

Odvisne družbe banke so:

21. Neopredmetena dolgoročna sredstva

22. Opredmetena osnovna sredstva

V vrednosti računalniške in druge opreme je vključena tudi oprema, pridobljena na podlagi finančnega najema, katere neodpisana vrednost znaša 3.995 tisoč tolarjev (31. decembra 2000: 163.877 tisoč tolarjev).

23. Druga sredstva

a) Razčlenitev po vrstah drugih terjatev

b) Razčlenitev popravkov vrednosti po vrstah terjatev

c) Gibanje terjatev za obresti

24. Nevračunani stroški in nezaračunani prihodki

25. Gibanje popravkov vrednosti po vrstah terjatev in naložb

26. Obveznosti do bank

a) Razčlenitev prejetih depozitov

b) Razčlenitev prejetih kreditov

c) Razčlenitev depozitov in kreditov po povezavah z banko

d) Gibanje depozitov in kreditov

27. Obveznosti do strank, ki niso banke

a) Razčlenitev prejetih depozitov po sektorjih

b) Razčlenitev prejetih kreditov po sektorjih

c) Razčlenitev depozitov in kreditov po povezavah z banko

d) Gibanje depozitov in kreditov

28. Obveznosti iz izdanih vrednostnih papirjev in potrdil o vlogah

a) Razčlenitev obveznosti iz izdanih vrednostnih papirjev in potrdil o vlogah po ročnosti

Podrobnejši pregled po ročnosti obveznic je podan v pojasnilu 38 - Bilanca stanja po ročnosti.

b) Razčlenitev obveznosti iz izdanih vrednostnih papirjev in potrdil o vlogah po povezavah z banko

29. Druge obveznosti

a) Razčlenitev po vrstah drugih obveznosti

b) Gibanje obveznosti za obresti

30. Vnaprej vračunani stroški in neobračunani prihodki

31. Dolgoročne rezervacije za obveznosti in stroške

a) Razčlenitev po vrstah rezervacij

Druge rezervacije ima Banka oblikovane za naslednje namene :
- za odpravnine v višini 1.447.120 tisoč tolarjev,
- za potencialne obveznosti zaradi tožbe v zvezi s Tržaško kreditno banko v višini 500.000 tisoč tolarjev. Na prvem naroku v zvezi s tožbo, ki bo dne 15. aprila 2002, bo NLB vložila pripravljalno vlogo, v kateri izpodbija vse navedbe Tržaško kreditne banke iz tožbe.
- za strateški projekt plačilnega sistema banke v višini 154.844 tisoč tolarjev (31. decembra 2000: 154.844 tisoč tolarjev),
- za potrebe razrešitve problematike nepotrjenih poslov konverzije dolga po novem finančnem sporazumu v višini 110.464 tisoč tolarjev (31. decembra 2000: 110.464 tisoč tolarjev),
- za pokojnine v podružnici Trst v višini 30.893 tisoč tolarjev (31. decembra 2000: 22.613 tisoč tolarjev).

b) Gibanje rezervacij

32. Rezervacije za splošna bančna tveganja

33. Podrejene obveznosti

Banka na dan 31. decembra 2001 izkazuje dva podrejena dolgoročna kredita, ki se na podlagi sklepa o izračunu kapitala, kapitalskih zahtev in kapitalske ustreznosti bank in hranilnic vštevata v dodatni kapital Banke. Pogodbi o najetju kreditov ne vsebujeta določb o konverziji v kapital ali v kakšno drugo obveznost.

Banka je v letu 2001 na osnovi podrejenih kreditov obračunala 922.004 tisoč tolarjev odhodkov od obresti.

34. Kapital

a) Razčlenitev vpisanega kapitala po sektorjih

Na dan 31. decembra 2001 je osnovni kapital banke razdeljen na 7.682.015 navadnih delnic v nominalni vrednosti 2.000 tolarjev. Delnice so vknjižene v register Centralne klirinško depotne družbe d.d., in s tem izdane v nematerializirani obliki.

Ob koncu leta 2001 je v delniško knjigo banke vpisanih 883 imetnikov delnic (31.12.2000: 137 imetnikov delnic). Število delničarjev se je povečalo zaradi pripojitev Banke Velenje, Pomurske banke in Dolenjske banke.

Republika Slovenija je bila kot večinski lastnik 31. decembra 2001 vpisana v delniško knjigo banke kot imetnik 5.739.270 delnic, kar predstavlja 74,71% delniškega kapitala.

b) Gibanje kapitala

Na podlagi sklepa skupščine je Banka v letu 2001 izplačala dividendo za leto 2000 v višini 296,30 tolarjev na delnico in nagrade članom uprave in nadzornega sveta v višini 18.647 tisoč tolarjev.

c) Razčlenitev kapitala in ugotovitev bilančnega dobička po noveli zakona o gospodarskih družbah

V skladu s spremembami zakona o gospodarskih družbah (novela ZGD-F) in sklepom nadzornega sveta NLB je Banka upoštevajoč pravila slovenskega računovodskega standarda 8.53 za potrebe letnega poročila za leto 2001 izvedla pro forma prevedbo kategorij kapitala, ki bo v poslovnih knjigah izvedena na dan 1. januarja 2002.

Polovico čistega dobička poslovnega leta je Banka na podlagi sklepa nadzornega sveta NLB razporedila v druge rezerve iz dobička, preostali del dobička v višini 3.316.311 tisoč tolarjev pa je usmerila v bilančni dobiček, o katerem bo odločala skupščina Banke v juniju 2002.

35. Zunajbilančne obveznosti

a) Razčlenitev po vrstah potencialnih in prevzetih obveznosti

Celotne zunajbilančne obveznosti Banke po metodologiji Banke Slovenije za sestavo bilance stanja znašajo 636.967.161 tisoč tolarjev. V skladu s sklepom o razvrstitvi aktivnih bilančnih in zunajbilančnih postavk bank in hranilnic je tveganih potencialnih obveznosti 275.518.889 tisoč tolarjev.

b) Razčlenitev pogodbenih vrednosti izvedenih finančnih instrumentov po vrstah

c) Zastavljena sredstva

36. Poslovanje v tujem imenu in za tuj račun

Banka s sredstvi v višini 114.873.153 tisoč tolarjev (31. decembra 2000: 68.210.843 tisoč tolarjev) upravlja v tujem imenu in za tuj račun, zato so za Banko netvegani. Banka ta sredstva vodi ločeno od svojih sredstev, prihodki in stroški pa pripadajo nalogodajalcu oziroma bremenijo nalogodajalca. Banka za svoje storitve zaračunava provizijo.

37. Poslovno organizacijske enote v tujini

Banka ima podružnico v Trstu, katere bilančna vsota na dan 31. decembra 2001 znaša 20.817.854 tisoč tolarjev, čisti dobiček v letu 2001 pa 11.624 tisoč tolarjev.

38. Bilanca stanja po ročnosti

Analiza bilance stanja po ročnosti na dan 31. decembra 2001 je prikazana v naslednji tabeli:

39. Izpostavljenost banke valutnemu tveganju

Analiza bilance stanja glede na izpostavljenost banke valutnemu tveganju na dan 31. decembra 2001 je prikazana v naslednji tabeli: