Solidni finančni rezultati, integracija treh bank hčera, nadaljnja širitev na tuje trge in začetek izvajanja programa privatizacije so ključni dogodki leta 2001.

Skupina NLB je zaključila poslovno leto 2001 z dobičkom pred davki v višini 17.046,3 milijona tolarjev po slovenskih računovodskih standardih (77,0 milijona evrov) oziroma 106,4 milijona evrov po mednarodnih računovodskih standardih (MRS). S tem je povprečen kapital dosegel 14,9-odstotno donosnost oziroma 20,1 odstotka po MRS. Obseg poslovanja se je bistveno povečal in Skupina NLB je utrdila položaj vodilne slovenske finančne institucije. Bilančna vsota Skupine NLB je ob koncu leta 2001 znašala 7.869,8 milijonov evrov oz. 1.742,4 milijarde tolarjev po slovenskih računovodskih standardih (ali 7.778,8 milijonov evrov po MRS), kar predstavlja 49,5-odstotno rast glede na stanje ob koncu predhodnega leta. Domači tržni delež celotne aktive se je povečal za tri odstotne točke na 38 odstotkov bilančne vsote slovenskega bančnega sistema. Ob hkratni visoki rasti bilančne vsote (dinamični rasti posojil nebančnemu sektorju) je bilo zagotovljeno varno poslovanje in ohranjena visoka kvaliteta aktive. To je razvidno iz 94,6-odstotne izpostavljenosti terjatvam bonitetne skupine A in B v celotnem naložbenem portfelju Skupine NLB.

Našteti finančni rezultati so odraz uspešnega poslovanja ob okrepljeni konkurenci na finančnem trgu v Sloveniji. Hkrati so rezultat uspešno izvedene integracije treh bank hčera in njihovega preoblikovanja v regijske divizije poslovne mreže NLB. Dodatno so k rasti Skupine NLB pripomogli procesi nadaljnje širitve na trge jugovzhodne Evrope, katerih začetki segajo v leto 2000, ter konsolidiranje nekaterih tujih družb kot odvisnih družb NLB.

Rast na domačem trgu temelji na trajni primerljivi prednosti Skupine NLB, ki izvira iz ponudbe bančnih storitev po najbolj razširjeni poslovni mreži. To je bil skupaj s pospešeno rastjo neobrestnih prihodkov in sinergičnimi prihranki stroškov ključen dejavnik rasti na domačem trgu in temelj solidnih finančnih rezultatov. Ohranjanje in utrditev teh dejavnikov pričakujemo tudi v prihodnje.

V tujini sta LHB Bank, Frankfurt, pridružena banka, in Tutunska banka, Skopje, kot kapitalska naložba NLB, z 31. decembrom 2001 formalno pridruženi in predstavljata odvisni banki znotraj Skupine NLB. Odvisna banka in družba na tujih zahodnih trgih, LBS Bank-New York in LB InterFinanz, Zürich, konsolidirata svoji poslovanji. Commercebank, Sarajevo je zabeležila pomembno rast obsega poslovanja.

Zavedamo se, da je oblikovanje in ohranjanje trajnega prednostnega položaja Skupine NLB na domačem trgu predpogoj za prihodnje kapitalske širitve izven meja Slovenije. Takšno izhodišče za rast Banke predstavlja temelj sprejete dolgoročne strategije. To je upoštevala vlada Republike Slovenije v oblikovanju programa pri-vatizacije NLB, pri katerem se predvideva prodaja lastniškega deleža ključnemu(-im) partnerju(-jem), ki naj zagotavlja(jo) pogoje za uresničitev strategije rasti.

Skupina NLB je z več kot 103 milijardami tolarjev kapitala po slovenskih računovodskih standardih (465 milijonov evrov) oz. 109,7 milijarde tolarjev po MRS (495 milijonov evrov) zadovoljivo financirala dinamično posojilno dejavnost kot tudi aktivnosti prevzemov in združitev. Uresničitev optimističnega načrta kapitalskih vlaganj, ki ga bo v prihodnosti potrebno podkrepiti z ustrezno dokapitalizacijo, pa bo olajšana ter spodbujena s sodelovanjem ključnega partnerja v okviru privatizacije Banke.

Ekonomsko okolje doma in v tujini spodbuja domačo rast Skupine NLB in njeno nadaljnjo širitev na tuje trge

V ekonomskem okolju, ki ga sicer označuje upadanje gospodarske rasti v svetu, je slovensko gospodarstvo v letu 2001 doseglo 3,0-odstotno rast. Nadpovprečna gospodarska rast glede na povprečje Evropske unije je odraz močnejšega domačega povpraševanja in rasti splošne kupne moči v državah srednje in posebej jugovzhodne Evrope kot posledice umiritve razmer na Balkanu. Tekoči račun plačilne bilance Slovenije je bil v letu 2001 prvič v ravnovesju od leta 1997. Inflacija je padla na 7 odstotkov konec leta 2001. Nezaposlenost, merjena po standardu ILO, je padla na 6,4 odstotka.

Slovenija je ena izmed držav manjše skupine kandidatk, ki pričakujejo sprejem v članstvo v Evropski uniji že v letu 2004. Fiskalna politika je usmerjena v ukrepe pospeševanja slovenskega gospodarstva z namenom doseči povprečje Evropske unije. V skladu s tem je zasnovana post-tranzicijska paradigma razvoja, ki zahteva višji delež investicij, hitrejšo rast izvoza in tujih direktnih investicij, skupaj z naraščajočim deležem storitev v BDP (npr. izobraževanje, telekomunikacije, proizvodne in poslovne storitve). Pričakujemo, da bo vstop Slovenije v Evropsko unijo pozitivno vplival na našo gospodarsko rast in bo hkrati zniževal stopnjo inflacije ter krepil zaposlenost.

V strategiji Skupine NLB ima pomembno vlogo trg držav jugovzhodne Evrope. Trenutno je ta trg še vedno obremenjen z nerazrešenimi problemi, vendar pričakujemo, da bo večji del teh težav postopoma odpravljen, kar naj bi se odrazilo v višjih stopnjah gospodarske rasti. Gospodarski razvoj Slovenije ter pričakovano izboljšanje gospodarskih razmer v širši regiji, dajeta solidno podlago za uresničevanje strategije Skupine NLB, da na podlagi svoje finančne moči ter pridobljenih izkušenj in poznavanja trga postane vodilna finančna institucija v regiji.

Razvejana poslovna mreža in ponudba storitev prebivalstvu, znanja v poslovanju s podjetji in podjetniškem financiranju so trajne komparativne prednosti, ki jih bo Skupina NLB poglabljala doma in razširila v tujini

Temeljne sposobnosti in trajne konkurenčne prednosti so ob sočasno uspešno izvedeni integraciji treh kapitalsko povezanih bank na domačem bančnem trgu omogočile Skupini NLB vstop na mednarodne finančne trge. Z zadovoljstvom lahko poročam, da so vse članice Skupine NLB v letu 2001 uresničile zastavljene poslovne in strateške cilje. S tem je Skupina NLB, z osrednjo družbo NLB, okrepila vodilno vlogo v slovenskem bančnem prostoru in uspešno vstopila na finančne trge srednje in jugovzhodne Evrope.

Vodstvo NLB se zaveda sedanjih in bodočih izzivov in priložnosti, s katerimi se sooča. Stalno izboljšujemo in prilagajamo ponudbo bančnih storitev in produktov potrebam bančnih strank. Intenzivno razvijamo in tržimo sodobne tržne poti ob hkratni trajni rasti v prodaji po tradicionalnih distribucijskih poteh. Istočasno z uvajanjem nove informacijske podpore posodabljamo poslovne procese, integriramo različne podatkovne baze v enovito podatkovno skladišče in razvijamo informacijski sistem, namenjen podpori vodstvu NLB in vodilnim na ravni Skupine NLB.

Z zadovoljstvom lahko poročam o napredku razvojnega projekta Sigma, kot najpomembnejšem projektu razvoja in nadgradnje IT-sistemov za podporo bančnih storitev. Pričakujemo, da bo projekt postal v celoti operativen med letom 2002. S tem bomo sposobni prerazporediti uporabo človeških virov v produktivnejše dejavnosti, posledično povišati finančno učinkovitost in izvesti učinkovito znižanje poslovnih stroškov. Vse to so izhodišča nadaljnjega poglabljanja poslovanja z našimi komitenti.

Kot v predhodnih letih poslovanja je Skupina NLB s svojimi rezultati pritegnila pozornost mednarodne javnosti. V letu 2001 je tako že peto leto zapored prejela priznanje za odličnost, Euromoney's Annual Award for Excellence. Poleg tega jo je revija The Banker založniške hiše Financial Times izbrala za 'slovensko banko v letu 2001'. S podobnim priznanjem smo bili nagrajeni tudi s strani revije Global Finance. Na podeljena priznanja smo ponosni, vendar se zavedamo, da sta edino pravo meri-lo našega napredka in vodilo prihodnjega razvoja zadovoljstvo naših strank in ohranitev zaupanja v NLB in Skupino NLB kot celoto.

Strateški cilj: Visoko dobičkonosna Skupina NLB z bilančno vsoto 20 milijard evrov, ki nudi finančne storitve na več kot 20 milijonskem trgu

V letu 2001 se je pomembno okrepila sposobnost Skupine NLB za izvedbo poslovnih politik. To omogoča uresničitev naše vizije in v skladu z njo postavljenih strateških ciljev. Vizija Skupine NLB je postati ena od vodilnih, finančno močnih in najbolj konkurenčnih finančnih institucij, ki bo sposobna nuditi prebivalstvu in podjetjem učinkovite finančne storitve v celotni srednji in jugovzhodni Evropi.

Verjamem, da bomo v letu 2002 in v prihajajočih letih dosegli nadaljnji napredek v uresničitvi zastavljenih strateških in poslovnih ciljev Skupine NLB. Osredotočeni bomo na rast in krepitev dobičkonosnosti NLB in celotne Skupine NLB s stalnim izboljševanjem kvalitete in učinkovitosti poslovanja. Na ta način bomo izpolnili pričakovanja poslovnih strank, lastnikov in zaposlenih.
Ključni cilji za obdobje 2002-2006, temelječi na krepitvi pozicije Skupine NLB v srednji in jugovzhodni Evropi, so naslednji:

• Povečevati bilančno vsoto doma in v tujini. Naš cilj je povečati konsolidirano bilančno vsoto do 20 milijard evrov ob koncu leta 2006 z donosnostjo, ki bo presegala povprečno donosnost v slovenskem bančnem sektorju. Cilj bo Skupina NLB dosegla z nadaljnjo dinamično organsko rastjo, združevanji z bankami in drugimi finančnimi organizacijami v Sloveniji in na tujih trgih.
• Širitev na tuje trge. Zaradi omejenih možnosti rasti na slovenskem trgu bo za dosego cilja potrebna dinamična širitev poslovanja na tuje trge. Cilj Skupine NLB je, da bo delež bilančne vsote iz poslovanja v tujini znašal 40 odstotkov.
• Pospešitev rasti neobrestnih bančnih storitev. V zaostrenih razmerah na trgu, ki se kažejo v upadanju obrestne marže, si je Skupina NLB zastavila cilj povečati delež neobrestnih prihodkov v celotnem prihodku na 40 odstotkov v naslednjih petih letih.
• Izboljšanje notranje učinkovitosti in maksimiranje vrednosti NLB. Doseganje navedenih ciljev je povezano z izboljšanjem notranje učinkovitosti, kar se zagotavlja s prenovo informacijske tehnologije, ki omogoča razvoj novih storitev, večjo fleksibilnost poslovanja, avtomatizacijo nekaterih procesov ter okrepitev elektronskega bančništva. To se bo ob nižjih stroških pokazalo v višjem prihodku na delnico in povečevanju vrednosti za delničarje. To je vsebina programa maksimiranja vrednosti NLB v naslednjem obdobju. V okviru tega programa bo v NLB in v Skupini NLB uvedena temu primerna shema nagrajevanja.
• Povečanje zadovoljstva notranjih in zunanjih strank. Stopnja zadovoljstva in lojalnost strank sta ključni element uspešnosti poslovanja Banke. Z ukrepi na osnovi rezultatov analiz in uvedbo celovitega sistema za upravljanje odnosov s strankami bomo izboljšali zadovoljstvo in lojalnost naših komitentov ter s tem optimizirali donosnost trženja.
• Privatno bančništvo in bankassurance. Ponuditi celovito ponudbo storitev in način obravnave, ki bo prilagojen zahtevam premožnejših strank. V sodelovanju z eno od zavarovalnic želimo našim komitentom ponuditi zavarovalniške produkte.
• Nadaljevanje investiranja v človeški kapital. Izobraževanje in strokovni razvoj vseh zaposlenih in vodstva sta stalna in prednostna naloga, ki ji bomo tudi v prihodnosti posvečali dovolj pozornosti. S tem bomo zagotovili stopnjevanje našega strokovnega znanja in nudili priložnosti za napredovanje. Vodi nas vizija biti najboljši in najbolj zaželen delodajalec.

Lansko leto smo bili priča pomembnemu napredku v privatizaciji NLB, procesu, ki ga v Banki v celoti podpiramo. Prvi korak v pomembnem zmanjšanju lastniškega deleža države se je zgodil s pripojitvijo prvih treh bank hčera 1. oktobra 2001. Po koncu leta 2001, dne 19. aprila 2002, je vlada Republike Slovenije potrdila prodajo 34 odstotkov svojega lastniškega deleža v NLB vodilni belgijski bančno-zavarovalni skupini KBC v vrednosti 435 milijonov evrov. Ta transakcija predstavlja zaključno fazo razvoja NLB, ki se je začel s sanacijo v letu 1993. Nove lastnike Banke pozdravljamo in se veselimo prihodnjega sodelovanja z njimi.

NLB je vodilna banka doma, Skupina NLB pa vse pomembnejša finančna institucija v regiji. Prepričan sem, da smo si z našo finančno močjo in strokovnim znanjem izoblikovali ugodno pozicijo za razširitev našega vpliva ne samo v slovenskem prostoru, pač pa tudi v države srednje in jugovzhodne Evrope in da bodo rezultati našega finančnega poslovanja zadovoljili pričakovanja naših delničarjev.

Zavedamo se, da so rezultati poslovanja v večinski meri odraz kvalitete dela in zanesljivosti zaposlenih. Zaposleni v NLB in v Skupini NLB s svojim trudom, strokovno usposobljenostjo in predanostjo ključno prispevajo k uspešnim finančnim rezultatom Skupine NLB. Povprečna delovna doba zaposlenih je 15 let in kar tretjina med njimi je univerzitetno izobražena. V skladu s strategijo upravljanja človeškega kapitala je velik poudarek dan razvoju in prestrukturiranju kadrov na vseh ravneh, da bi omogočili razviti njihove potenciale in oblikovati ustrezne kariere.

Končno bi se rad zahvalil vsem zaposlenim in vodilnim v Skupini NLB za njihovo lojalnost, izreden trud za doseganje uspehov, tako v lanskem letu kot v celotnem obdobju prestrukturiranja Skupine NLB. Poleg tega bi rad izrazil hvaležnost nadzornemu svetu NLB za uspešno podporo pri uresničevanju strategije razvoja NLB in Skupine NLB.

Marko Voljč
predsednik uprave