Leto 2001 je bilo leto pomembnih sprememb za Novo Ljubljansko banko. Nadzornemu svetu, ki je skupaj z upravo v obdobju 1997-2001 uspešno vodil NLB, je v juliju potekel mandat. V novi nadzorni svet smo bili imenovani: dr. Metka Tekavčič, mag. Boris Škapin, Uroš Slavinec, mag. Jože Lenič, Marjan Kramar, dr. Bogomir Kovač, Zvone Ivanušič, Rudolf Gabrovec in mag. Igor Kušar. Naše delo je v drugi polovici leta potekalo v znamenju nadaljevanja aktivnosti, zastavljenih v okviru letnega poslovnega načrta Banke. Nadzorni svet je posvetil še posebno pozornost projektu informatizacije poslovanja, ki predstavlja hrbtenico bančnega poslovanja, za katerega načrtujemo, da bo zaključen ob koncu leta 2002.

Med ključne strateške premike bi vsekakor uvrstil začetek projekta privatizacije. Po daljšem obdobju priprav in iskanj optimalnega programa so izvedbene aktivnosti stekle v maju 2001. V mednarodnem tenderju oblikovana ponudba za prodajo 34 odstotkov delnic v lasti Republike Slovenije je povabila k sodelovanju v privatizaciji ključne investitorje. Takšne finančne institucije torej, ki NLB lahko zagotovijo učinkovito poslovno partnerstvo v okviru začrtane dolgoročne razvojne strategije.

Banka se je resno lotila zahtevnega dela na privatizaciji. Pripravljalna dela in komuniciranje s potencialnimi investitorji so zahtevali ogromno dodatnega angažiranja, tako uprave kot tudi drugih sodelavcev Banke. Pričakovati je, da bodo ti napori rodili sadove v drugi polovici leta 2002, ko naj bi bila z zaključkom privatizacijskega projekta dosežena želena struktura lastništva. Dobra tretjina delnic naj bi prešla v last ključnega investitorja, tretjino naj bi pridobili institucionalni, pretežno domači investitorji, zadnja tretjina ostaja v posredni ali neposredni državni lasti. Verjamem, da bo tako naravnana sprememba lastniške strukture pomembno prispevala k učinkovitosti Banke, ki bo s ključnim poslovnim partnerjem pridobila na finančni moči in razširila paleto bančno-zavarovalnih produktov.
Med pomembne poslovne dogodke preteklega leta je treba uvrstiti pripojitev Dolenjske banke, Banke Velenje in Pomurske banke k NLB, s čimer je Skupina NLB utrdila svojo prednost pred drugimi bankami na slovenskem trgu. Projekt združevanja je pomemben ne le zaradi konsolidacije tržnega deleža, ampak tudi zaradi pričakovanih sinergij, ki jih pripojitve omogočajo. Drugi, napornejši del projekta, je pred nami: optimiranje stroškov, ki bo sledilo pripojitvam, vključno z raciona-lizacijo stroškov dela.

Poslovanje Banke v letu 2001 je bilo dobro. Predvsem so zabeleženi solidni poslovni rezultati v pogledu povečevanja tržnega deleža. Večina načrtovanih poslovnih ciljev je uresničena: dobiček po davkih je znašal na konsolidirani osnovi 7,3 milijarde tolarjev, Skupina NLB je povečala bilančno vsoto na 1.742,4 milijarde tolarjev (7,8 milijarde evrov). Soliden je tudi porast neto obrestnih in neobrestnih prihodkov. Tudi neto donos na kapital je nekoliko povečan glede na leto 2000, res pa je, da dosežena 7,9-odstotna stopnja pušča kar nekaj prostora za povečanje donosnosti lastniškega kapitala.

NLB namerava tudi v prihodnje krepiti položaj vodilne slovenske banke na domačem tržišču, kjer pričakujem bistveno ostrejše tržne pogoje kot v preteklem nekajletnem obdobju. Nobenega dvoma ni, da bo mogoče povečati oziroma zadržati tržni delež le z uvajanjem novih, kvalitetnejših bančnih storitev. Nenazadnje, Banka bo vse bolj soočena z dejstvom, da je lahko s svojimi storitvami konkurenčna le tako, da naravna stroškovne parametre poslovanja na nivo mednarodne konkurence.

Ker je potencial za intenzivno rast domačega tržnega deleža v precejšnji meri izčrpan, bo v prihodnje večji poudarek kot doslej na širitvi na tržišča bivše Jugoslavije. Prav tako bodo odvisne družbe v zahodni Evropi ostale pomemben vzvod zunanje rasti, predvsem v povezavi s tržišči jugovzhodne Evrope. Strateška odločitev glede ameriškega trga, bodisi v smeri zapolnitve primerne tržne niše ali pa v smeri zmanjševanja obsega poslovanja odvisne družbe, dozoreva že dalj časa in jo nameravamo sprejeti v letu 2002.

Ocenjujem, da se bo obdobje dinamičnih sprememb nadaljevalo tudi v letu 2002. Konsolidaciji lastniške strukture bo sledila uvrstitev delnic v borzno kotacijo, kar bo nedvomno v interesu vseh, posebej pa malih delničarjev. Večji premik poslovne filozofije k ustvarja-nju dodane vrednosti bo zagotovila tudi vzpostavitev stimulativnih oblik nagrajevanja vodilnih menedžerskih struktur. Gre za oblike nagrajevanja, ki bodo v tesni povezavi s temeljnim merilom uspešnosti poslovanja - rastjo donosa na delnico.

Poslovne uspehe Banke lahko dosegajo samo zadovoljni in ustrezno motivirani ljudje. Zato želim, da bi vsi zaposleni v Skupini NLB v prihodnjem letu delovali v prijetnem in stabilnem okolju. Takšnem, ki bo omogočalo nadpovprečne poslovne rezultate.

mag. Igor Kušar
predsednik nadzornega sveta