Izjava uprave

Uprava je odgovorna za pripravo računovodskih izkazov tako, da ti predstavljajo resnično in pošteno sliko poslovanja banke in njenih odvisnih družb za leto 2001.

Uprava potrjuje, da so bile ustrezne računovodske politike dosledno uporabljene ter sprejete razumne in preudarne presoje in ocene pri pripravi računovodskih izkazov za leto, ki se je zaključilo 31. decembra 2001. Uprava prav tako potrjuje, da so bili računovodski izkazi sestavljeni v skladu z mednarodnimi računovodski standardi in da so računovodski izkazi pripravljeni na osnovi predpostavke o nadaljnjem poslovanju podjetja.

Uprava je odgovorna za vodenje ustreznih računovodskih evidenc, za izvajanje ustreznih ukrepov za varovanje premoženja banke in njenih odvisnih družb ter za preprečevanje in odkrivanje zlorab in drugih nepravilnosti.

Uprava

Alojz Jamnik član uprave	Boris Zakrajšek član uprave	Marko Voljč predsednik uprave

Poročilo o reviziji

Upravi in nadzornemu svetu Nove Ljubljanske banke d.d., Ljubljana

Revidirali smo konsolidirane računovodske izkaze Nove Ljubljanske banke d.d. in njenih odvisnih družb (Skupina NLB), ki jih sestavljajo konsolidirana bilanca stanja na dan 31.12.2001, izkaz sprememb lastniškega kapitala in rezerv, konsolidirani izkaz uspeha in konsolidirani izkaz denarnih tokov za leto 2001. Uprava družbe je odgovorna za računovodske izkaze. Odgovornost revizorja je, da izrazi mnenje o konsolidiranih računovodskih izkazih na osnovi opravljene revizije.

Revidirali smo v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi, ki jih je izdal International Federation of Accountants. Po teh standardih smo bili dolžni načrtovati in izvesti revidiranje tako, da bi si pridobili razumno zagotovilo, da računovodski izkazi ne vsebujejo pomembnejših napačnih prikazov. V okviru revizije smo preiskali dokaze, ki podpirajo zneske in razkritja v računovodskih izkazih. Ocenili smo tudi uporabo računovodskih standardov in pomembnejših metod izkazovanja vrednosti v računovodskih izkazih, ki jih je uporabilo poslovodstvo, ter ovrednotili razkritja v računovodskih izkazih. Prepričani smo, da je opravljena revizija dobra podlaga za mnenje o računovodskih izkazih.

Po našem mnenju konsolidirani računovodski izkazi, v vseh pomembnih pogledih izkazujejo resnično in pošteno sliko finančnega stanja Skupine NLB na dan 31.12.2001, izid njenega poslovanja in gibanja denarnih tokov v letu 2001 v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, ki jih je izdal International Accounting Standards Board..

Ljubljana, 26. april 2002

KPMG SLOVENIJA,
podjetje za revidiranje in poslovno svetovanje, d.o.o.

John Varsanyi
Partner

Konsolidirani izkaz uspeha za leto 2001

Spremna pojasnila so sestavni del konsolidiranih računovodskih izkazov.

Konsolidirana bilanca stanja na dan 31.12.2001

Alojz Jamnik član uprave	Boris Zakrajšek član uprave	Marko Voljč predsednik uprave

Konsolidirani izkaz gibanja kapitala za leto 2001

Pojasnila:
1 Glej pojasnilo 38
2 Glej pojasnilo 39

Spremna pojasnila so sestavni del konsolidiranih računovodskih izkazov.

Konsolidirani izkaz finančnega izida za leto 2001

Pojasnila h konsolidiranim računovodskim izkazom

1. Osnovni podatki

Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana je slovenska delniška družba, ki opravlja univerzalne bančne posle. Večinski delničar je Republika Slovenija, ki ima v lasti 74,71% delnic Nove Ljubljanske banke. Poslovni naslov banke je: Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana, Trg republike 2, Ljubljana.

Rast indeksa cen življenjskih potrebščin je bila v letu 2001 7% (2000: 8,9%). Menjalni tečaj za nemško marko se je v obdobju od 31. decembra 2000 do 31. decembra 2001 povišal iz 108,14 na 113,2 tolarjev, menjalni tečaj za ameriški dolar iz 227,37 na 250,95 tolarjev, menjalni tečaj za evro pa iz 211,5 na 221,4 tolarjev.

Vsi zneski v računovodskih izkazih in njihovih pojasnilih so izraženi v milijonih tolarjev, razen če ni drugače navedeno.

2. Povzetek pomembnejših računovodskih usmeritev

Osnovne računovodske usmeritve, ki jih Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana (v nadaljevanju Banka ali NLB) uporablja pri sestavljanju računovodskih izkazov, so prikazane v nadaljevanju:

a) Osnova za sestavo računovodskih izkazov
Računovodski izkazi so sestavljeni v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi (MRS), ki jih je sprejel Odbor za mednarodne računovodske standarde.

V ta namen so zakonsko predpisani računovodski izkazi banke in njenih odvisnih družb (v nadaljevanju Skupina ali Skupina NLB) prirejeni v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi.

b) Konsolidacija
Računovodski izkazi matične družbe in odvisnih družb - to so družbe, v katerih ima matična banka posredno ali neposredno več kot polovico glasovalnih pravic oz. ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drug ustrezen način - so polno konsolidirani. Odvisne družbe so konsolidirane od datuma, ko je prenos pravice do izvrševanja prevladujočega vpliva prenesen na matično banko, do datuma, ko ta pravica preneha. V postopku konsolidacije so izločeni vsi prihodki in odhodki ustvarjeni znotraj Skupine ter medsebojne terjatve in obveznosti med družbami Skupine. Za potrebe konsolidacije so računovodske usmeritve odvisnih družb prilagojene usmeritvam matične banke, tam kjer je potrebno. Deleži manjšinskih lastnikov so izkazani ločeno.
Odvisne družbe banke so prikazane v pojasnilu 42.

c) Pridružene družbe
Naložbe v pridružene družbe so v konsolidiranih računovodskih izkazih obračunane po kapitalski metodi. Pridružene družbe so tiste družbe, v katerih ima Skupina od 20% do 50% glasovalnih pravic in v katerih izvaja pomemben vendar ne prevladujoč vpliv. Popravki vrednosti naložb v pridružene družbe se oblikujejo zaradi dolgoročnih oslabitev teh naložb.

V skladu s kapitalsko metodo je v konsolidiranem izkazu uspeha ločeno prikazan delež v dobičku oziroma izgubi, ki pripada Skupini. V konsolidirani bilanci stanja so naložbe v pridružene družbe prikazane v vrednosti čistega premoženja, ki glede na delež lastništva pripada Skupini, vključno z dobrim imenom nastalim pri nakupu tega deleža.

Pri naložbah v pridružene družbe se slabo ime prenese v knjigovodsko vrednost naložbe v roku petih let.

Pridružene družbe Skupine so prikazane v pojasnilu 19.

d) Dobro ime in slabo ime
Pri nakupu nove odvisne družbe banka izračuna razliko med pošteno vrednostjo pridobljenega čistega premoženja v novi odvisni družbi in kupnino oziroma pošteno vrednostjo danega nadomestila za to premoženje. Če je kupnina oziroma poštena vrednost danega nadomestila višja od poštene vrednosti pridobljenega čistega premoženja v novi odvisni družbi, se ta razlika izkaže kot dobro ime. Dobro ime se v izkaz uspeha prenese v roku petih let. Knjigovodska vrednost dobrega imena se presoja letno in se v primeru trajne oslabitve tudi opiše, če je potrebno.

Če je poštena vrednost pridobljenega čistega premoženja v novi odvisni družbi višja od kupnine oziroma danega nadomestila za to premoženje, se ta razlika izkaže kot slabo ime. Slabo ime se v izkaz uspeha prenese v roku petih let. Izjema so večji nakupi novih odvisnih družb z namenom večanja geografske pokritosti tržišča ali širjenja ponudbe Skupine. V tem primeru se slabo ime lahko prenese v izkaz uspeha v roku osmih let.

e) Terjatve in obveznosti v tujih valutah
Terjatve in obveznosti nominirane v tuji valuti se pretvorijo v slovenske tolarje po srednjem tečaju Banke Slovenije na zadnji dan obračunskega obdobja. Tečajne razlike, ki nastanejo pri tem preračunu, se v izkazu uspeha izkažejo kot neto prihodki ali odhodki iz tečajnih razlik. Prihodki ali odhodki od tečajnih razlik na otvoritvena stanja čistega premoženja v odvisnih in pridruženih družbah se izkažejo neposredno v rezervah.

Prihodki in odhodki nastali v tuji valuti se pretvorijo v slovenske tolarje po sedanjem tečaju Banke Slovenije na dan opravljene transakcije.

Prihodki in odhodki od trgovanja s tujo valuto se v izkazu uspeha prikažejo kot čisti prihodki ali odhodki od trgovanja s tujo valuto.

f) Prihodki in odhodki od obresti in diskontov
Prihodki in odhodki od obresti se pripoznajo na osnovi upoštevanja časovnih razmejitev. Prihodki od obresti se ne pripoznajo v primeru dvoma glede plačila obresti ali glavnice. Obresti obračunane na posojilo, ki postane dvomljivo se izključijo. Prihodki od obresti se ponovno pripoznajo šele potem, ko je zaostali dolg plačan oziroma ni več dvoma glede plačila obresti ali glavnice.

Obrestni prihodki vključujejo tudi prihodke od vrednostnih papirjev s stalnim donosom in ustrezni del diskonta.

g) Prihodki od provizij
Provizije večinoma vsebujejo prejete provizije pri plačilnem prometu, pri upravljanju s sredstvi v tujem imenu in za tuj račun ter prejete provizije od odobrenih kreditov in jamstev.

Provizije za opravljene storitve se izkažejo med prihodki, ko so storitve dejansko izvedene.

h) Finančni instrumenti

i) Klasifikacija
Finančni instrumenti v posesti za trgovanje obsegajo finančne instrumente, s katerimi ima Skupina poglavitni namen ustvariti dobiček v kratkoročnem obdobju.

V podjetju nastale terjatve in obveznosti so krediti in terjatve ustvarjene v Skupini za priskrbo denarja posojilojemalcem in s katerimi Skupina nima namere dosegati kratkoročnih dobičkov. V podjetju nastale terjatve in obveznosti so v bilanci stanja izkazane v vrednosti neodplačanih glavnic, zmanjšanih za oblikovane popravke vrednosti.

Finančni instrumenti v posesti do zapadlosti so finančni instrumenti z določenimi ali določljivimi donosi in določeno zapadlostjo, ki jih ima Skupina namen in sposobnost obdržati v posesti do zapadlosti.

Finančni instrumenti na razpolago za prodajo so finančni instrumenti, ki se ne uvrščajo v kategorije finančnih instrumentov v posesti za trgovanje, v podjetju nastalih terjatev in obveznosti ali finančnih instrumentov v posesti do zapadlosti. Finančni instrumenti na razpolago za prodajo vključujejo dolžniške in lastniške finančne instrumente.

ii) Vrednotenje
Vsi finančni instrumenti na razpolago za prodajo v posesti za trgovanje so ovrednoteni po pošteni vrednosti. Finančni instrumenti, za katere ne obstaja znana tržna cena na dejavnem trgu in katerim ni mogoče zanesljivo določiti poštene vrednosti, se vrednotijo po nabavni vrednosti.

iii) Načela vrednotenja po pošteni vrednosti
Poštena vrednost finančnega instrumenta temelji na znani tržni ceni za finančni instrument na zadnji dan obračunskega obdobja. Finančni instrumenti, za katere ne obstaja znana tržna cena, se vrednotijo na podlagi cenovnih modelov ali diskontiranih bodočih denarnih tokov.

V primeru uporabe metode diskontiranih bodočih denarnih tokov se ti določijo na podlagi najverjetnejše ocene, pri določanju diskontne stopnje pa se upošteva tržna obrestna mera sorodnega finančnega instrumenta s primerljivimi lastnostmi na zadnji dan obračunskega obdobja. Pri uporabi cenovnih modelov se upoštevajo podatki pridobljeni na trgu na bilančni datum.

iv) Prihodki in odhodki pri ponovnem vrednotenju
Prihodki in odhodki od prevrednotenja finančnih instrumentov, razpoložljivih za prodajo in v posesti za trgovanje se izkažejo neposredno v izkazu uspeha.

v) Izvedeni finančni instrumenti
Izvedeni finančni instrumenti, vključno s terminskimi posli, terminskimi in swap pogodbami ter opcijami se vrednotijo po tržni ceni. Izvedeni finančni instrumenti se prikazujejo po pošteni vrednosti med sredstvi, če je ta za banko ugodna in med obveznostmi, če je ta za banko neugodna. Poštene vrednosti se določijo na osnovi znanih tržnih cen.

Prihodki in odhodki od trgovanja z izvedenimi finančnimi instrumenti, vključno s prihodki in odhodki iz instrumentov varovanja pred tveganji, se ob nastanku izkažejo v izkazu uspeha med prihodki / odhodki od trgovanja s tujo valuto.

i) Rezervacije za oslabitev kreditov
Posebne rezervacije se oblikujejo za kredite, ki so posamično ocenjeni kot dvomljivi in za oslabitve kreditov, ki sicer še niso posamično prepoznane, jih je pa moč določiti na podlagi preteklega izkustva. Višina potrebnih rezervacij je določena na podlagi številnih dejavnikov vključno (vendar ne samo) z upoštevanjem domačih ekonomskih razmer, sestave portfelja danih kreditov in izkušenj o preteklih dvomljivih kreditih.

j) Obračunavanje obveznosti iz najemov
Vsi posli najemov, kjer se Skupina pojavlja kot najemojemalec, so posli operativnega najema. Plačila obveznosti iz naslova operativnega najema bremenijo izkaz uspeha po načelu enakomernega časovnega obračunavanja v obdobju, za katerega je bila sklenjena pogodba o operativnem najemu.

V primeru prekinitve operativnega najema pred potekom pogodbenega roka se vsa plačila najemodajalcu pripoznajo kot odhodki v obdobju dejanskega trajanja razmerja operativnega najema.

k) Obračunavanje terjatev iz najemov
V primeru prodaje sredstev s finančnim najemom se sedanja vrednost bodočih prejetih plačil iz finančnega najema pripozna kot terjatev. Razlika med nediskontirano vrednostjo bodočih terjatev in sedanjo vrednostjo terjatev iz finančnega najema se pripozna kot neuresničen prihodek od financiranja. Prihodki iz finančnega najema se enakomerno porazdelijo skozi obdobje, prvotno dogovorjeno v pogodbi o finančnem najemu in predstavljajo enakomerno časovno razmejen donos na nevrnjeno finančno naložbo najemodajalca.

l) Pobotanje sredstev in obveznosti
Finančna sredstva oziroma obveznosti se v bilanci stanja prikažejo v neto vrednosti, če obstaja pravno uresničljiva pravica in namen poravnave obveznosti na neto osnovi ali unovčenja sredstva in istočasne poravnave obveznosti.

m) Pogodbe o ponovnem odkupu
Vrednostni papirji prodani po pogodbi o ponovnem odkupu se zadržijo v računovodskih izkazih, obveznosti kupcev pa se glede na naravo kupca prikažejo med prejetimi krediti bank oziroma krediti strank, ki niso banke.

Vrednostni papirji kupljeni po pogodbah o ponovni prodaji se prikažejo med danimi krediti in predujmi drugim bankam oziroma strankam, ki niso banke. Razlika med nabavno ceno in ceno pri ponovni prodaji se obravnava kot obresti in se jih enakomerno časovno razmeji v obdobju, za katerega je bila pogodba o ponovni prodaji sklenjena.

n) Opredmetena osnovna sredstva
Vsa opredmetena osnovna sredstva se začetno pripoznajo po izvirni vrednosti. Knjigovodska vrednost opredmetenih osnovnih sredstev je približno enaka njihovi tržni vrednosti.

Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev se obračunava po metodi enakomernega časovnega amortiziranja. Amortizacijske stopnje so oblikovane tako, da se izvirna oziroma prevrednotena vrednost opredmetenega sredstva popolnoma amortizira v ocenjenem obdobju njihove koristnosti

Uporabljene letne amortizacijske stopnje so:

Sredstva v izgradnji ali v pripravi se ne amortizirajo, dokler niso prenesena v uporabo.
V primeru, če je knjigovodska vrednost višja od ocenjene iztržljive vrednosti sredstva, se knjigovodska vrednost popravi na iztržljivo vrednost.

Dobički in izgube od prodaje opredmetenih osnovnih sredstev se ugotavljajo glede na njihovo knjigovodsko vrednost ter se izkazujejo kot dobiček ali izguba iz poslovanja. Stroški popravil in vzdrževanja bremenijo izkaz uspeha ob nastanku, medtem ko se stroški obnove pripišejo k opredmetenemu osnovnemu sredstvu.

o) Neopredmetena dolgoročna sredstva
Neopredmetena dolgoročna sredstva, ki predstavljajo licence za programsko opremo, se izkazujejo po izvirni vrednosti zmanjšani za obračunano amortizacijo. Amortizacija se obračunava po metodi enakomernega časovnega amortiziranja. Amortizacijske stopnje so oblikovane tako, da se izvirna vrednost programske opreme popolnoma amortizira v ocenjenem obdobju njene koristnosti.

Obstoječa sistemska programska oprema in novi sistem informacijske tehnologije se amortizira v obdobju desetih let, druga programska oprema pa se amortizira v obdobju petih let.

Sredstva v izgradnji ali v pripravi se ne amortizirajo, dokler niso prenesena v uporabo.

p) Naložbene nepremičnine
Naložbene nepremičnine so izkazane po pošteni vrednosti določeni s strani neodvisnega ocenjevalca vrednosti. Poštena vrednost temelji na obstoječih tržnih cenah. Dobički in izgube iz vrednotenja na pošteno vrednost se izkažejo v izkazu uspeha.

q) Denarna sredstva in ustrezniki
Za potrebe prikazovanja v izkazu finančnega izida so denarna sredstva in denarni ustrezniki sredstva z ročnostjo do 90 dni, vključno z denarjem v blagajni in stanji na računih pri centralni banki, zakladnimi menicami, krediti drugim bankam in depoziti pri drugih bankah, investicijskimi in tržnimi vrednostnimi papirji.

r) Rezervacije
Rezervacije se oblikujejo na podlagi sedanjih zakonitih ali posrednih sedanjih obveznosti Skupine, na podlagi preteklih dogodkov, ko obstaja verjetnost, da bo za poravnavo obveznosti potreben odtok sredstev in s tem zmanjšanje ekonomskih koristi, ter je možno zanesljivo oceniti vrednost obveznosti.

s) Davki iz dobička
Slovenski davek od dobička pravnih oseb se obračuna v višini 25% od davčne osnove. Davki od dobička v tujini se obračunavajo v skladu z lokalnimi davčnimi predpisi in računovodskimi načeli.

Leta 1998 je bil v Sloveniji uveden davek na bilančno vsoto bank in hranilnic. Leta 1998 so bile določene bilančne postavke obdavčene z 2% davčno stopnjo. Ta stopnja se je leta 1999 povečala na 2,5% in leta 2000 na končne 3%. Davek na bilančno vsoto je bil tako leta 2001 obračunan v višini 3%. Slovenska zakonodaja predpisuje, da davek na bilančno vsoto ne sme presegati 50% dobička pred obdavčitvijo. V primeru, da 3% obračunani davek presega 50% dobička pred obdavčitvijo se kot davčna obveznost upošteva nižji znesek.

Odloženi davek je po metodi dolžnih zneskov davka obračunan za vse začasne razlike med davčno in knjigovodsko vrednostjo sredstev in obveznosti. Pri izračunu odloženega davka so upoštevane trenutno veljavne davčne stopnje.

t) Sredstva v upravljanju
Banka upravlja s precejšnjo vrednostjo sredstev v imenu in za račun različnih pravnih in fizičnih oseb. Za opravljanje teh storitev banka zaračuna provizijo. Sredstva v upravljanju niso prikazana med sredstvi v bilanci stanja Banke.

u) Pokojnine
Banka in večina njenih odvisnih družb prispevajo v državni pokojninski sklad (8,85% od bruto plač). Banka in slovenske odvisne družbe prispevajo sredstva v program z določenimi prispevki v skladu s slovenskimi predpisi.

3. Obvladovanje tveganj Skupine

Strategija sistema obvladovanja tveganj v Skupini NLB je vzdrževati stabilno uspešnost poslovanja tudi v prihodnosti. Center za upravljanje tveganj ima neodvisno in osrednjo vlogo pri nadzoru in prevzemanju tveganj.

Matična banka, ki je tesno povezana s hčerinskimi bankami, načrtuje politiko in strategije obvladovanja kreditnih in tržnih tveganj. Matična banka ima zato osrednjo vlogo pri opredelitvi in nadzoru različnih tveganj, predvsem v smislu strukture podatkov, uporabljenih metodologij, poročanja in pooblastil v procesu odločanja.

Skupina ima interni model obvladovanja tveganj. Najpomembnejši namen tega modela je zmanjšati informacijsko asimetrijo (med Banko in njenim okoljem) in usmerjanje članic Skupine v ocenjevanje prihodnosti "marked to future"), ne samo sedanjosti. Najpomembnejše metode, ki se uporabljajo v sklopu internega modela obvladovanja tveganj so: diverzifikacija, interni model sistema razvrščanja kreditov (za podjetja, banke, države itd.), migracijske matrike z internim sistemom bonitete, zavarovanja, tvegana vrednost, interna stopnja pokritja (rezervacije/slabe terjatve), itd. Uporaba instrumentov za upravljanje tveganj vpliva na: kakovost portfelja, strukturno likvidnost, uspešnost poslovanja ter na zmanjšanje izpostavljenosti Banke vsem ostalim vrstam tveganja.

a) Upravljanje kreditnih tveganj
Center za upravljanje s tveganji je odgovoren za ovrednotenje kreditnega tveganja celotne Skupine. Kreditno tveganje vključuje tri vidike: specifičen element tveganja za vsakega poslovnega partnerja, tveganje portfelja in tveganje države.

Glavni cilj obvladovanja tveganj v Skupini je vzdrževati najvišjo možno kakovost kreditnega portfelja. Kazalniki kakovosti portfelja so pomemben sestavni del vseh ostalih politik upravljanja tveganj, sprejetih v banki. V strukturni likvidnosti je likvidnost naložb opredeljena kot ključni faktor likvidnosti banke. Denarni pritok iz poplačila dospelih naložb je prvi vir likvidnih sredstev.

Kreditni portfelj vključuje posojila (podjetjem, občanom, javnemu sektorju), naložbe drugim bankam in finančnim institucijam, podjetniške obveznice in ostale produkte, pri katerih se banka izpostavlja kreditnim tveganjem, kot so garancije, izvedeni finančni instrumenti in podobno.

Skupina mora spoštovati zahteve Banke Slovenije in hkrati izpolnjevati standarde internega modela upravljanja kreditnega tveganja Skupine, ki je usmerjen v ex ante oceni kreditnega tveganja (bodoča kreditna sposobnost naših strank). Matrike prehodov med bonitetnimi razredi kažejo relativno veliko stabilnost kakovosti kreditnega portfelja banke.

Razčlenitev kreditnega portfelja Skupine po panogah odraža težnjo k njegovi diverzifikaciji.

Tveganje države se upravlja z določitvijo najvišjega tveganja, ki ga še lahko sprejmemo v posamezni državi, vključno z limitom naložb v države na prehodu v tržno gospodarstvo. Ocena stopnje tveganosti neke države izhaja iz revizije najpomembnejših makroekonomskih podatkov države, politične situacije in njene mednarodne bonitetne ocene.

b) Upravljanje valutnih tveganj
Valutna izpostavljenost Skupine je posledica makroekonomskega okolja in vloge Skupine NLB (posebno NLB) v tem okolju (varčevanje v tujih valutah, financiranje izvoza, vpetost v pretok kapitala, zadolževanje v tujini in podjetniško financiranje v domači valuti). Zaradi tega odprte pozicije v tujih valutah (posebno še EUR, USD, AUD, SEK, CHF) predstavljajo nenehen vir valutnih tveganj.

Leta 1997 je NLB začela kontrolirati valutna tveganja z uporabo metodologije tvegane vrednosti in upoštevaje kriterije Baselskih priporočil za postavitev internih modelov merjenja kapitalskih zahtev za valutna tveganja. Po ovrednotenju posameznih metodologij se je banka odločila za implementacijo modela tvegane vrednosti, ki temelji na kovariančnih matrikah. Ta pristop temelji na dnevnem prevrednotenju portfelja tujih valut po tekočih tržnih cenah, upoštevaje tudi njihove zgodovinske trende in korelacije v zadnjem letu. Tako dobljena porazdelitev dobičkov in izgub je osnova za ocenitev potencialnih izgub v vrednosti portfelja tujih valut glede na tržne spremembe. Metodologija tvegane vrednosti je zato eno najpomembnejših orodij v aktivnem upravljanju odprtih pozicij.

Model merjenja valutnih tveganj ima naslednje parametre (parametri tvegane vrednosti):
- tvegana vrednost se izračuna dnevno na podlagi pozicij prejšnjega delovnega dne (celotna tržna in bančna knjiga);
- časovni okvir ("holding period"): 10 dni;
- obdobje opazovanja: 250 delovnih dni;
- stopnja zaupanja: 99%;
- dnevno ažuriranje podatkovnih serij.

Interni model se uporablja izključno za interne potrebe. Posamezne banke in Skupina hkrati izpolnjujejo vse zakonodajne zahteve.

c) Upravljanje obrestnih tveganj
Merjenje izpostavljenosti obrestnim tveganjem temelji na:
- v okviru metode razmikov so aktiva, pasiva in zunajbilančni instrumenti glede na vrsto obrestne mere razvrščeni v časovne žepke po zapadlosti ali datumu ponovnega določanja obrestne mere; to pomeni, da so podatki razvrščeni glede na naslednja pogodbena določila - vrsta obrestne mere (spremenljiva oziroma nespremenljiva), indeks (LIBOR; FIBOR;...) in valuta,...;
- ugotavljanje zgoraj opredeljenih razmikov je ločeno po segmentih bilance stanja in posameznih obrestnih merah;
- trajanje portfelja obveznic.

d) Strukturna likvidnost
Likvidnost v Skupini NLB se ne upravlja samo s stališča pasive kot vira denarnih prilivov, temveč tudi v povezavi z možnostjo pridobitve likvidnih sredstev po ugodni ceni, kar vse zagotavlja takojšnjo izpolnitev finančnih obveznosti do komitentov ob zapadlosti. To pomeni ali možnost unovčitve določenih naložb ali pridobivanje dodatnih finančnih sredstev po ustrezni ceni. V povezavi s solventnostjo likvidnostno tveganje ni nujno v neposredni povezavi s finančnimi izgubami ali odpisi, ampak je največkrat posledica neuravnoteženih denarnih tokov.

e) Portfelj vrednostnih papirjev
Na ravni Skupine pretežni del portfelja sestavljajo domače (državne in bančne) obveznice in tuje obveznice, evro obveznice in blagajniški zapisi centralne banke. Naložbe v obveznice v tujini so omejene na razvite ("investment grade") države.
Merjenje in upravljanje tržnega tveganja portfelja (devizno tveganje, tveganja obrestne mere ...) temeljijo na tvegani vrednosti (zgodovinska simulacija; zgodovinska serija 250 oziroma 100 dni; stopnja zaupanja 99%) in metoda trajanja, limiti in "stop loss" sistem. Uporabljata se tako makro kot mikro zaščita pred tveganji.

f) Deželna tveganja
Deželna tveganja posameznih držav so zavarovana z jamstvi Skupine. Na podlagi odločitve vodstva so za te rizike oblikovane ustrezne rezervacije.

4. Pripojitve

Dne 1. oktobra 2001 so se k NLB pripojile Banka Velenje d.d., Velenje (v nadaljevanju Banka Velenje), Pomurska banka d.d., Murska Sobota (v nadaljevanju Pomurska banka) in Dolenjska banka d.d., Novo mesto (v nadaljevanju Dolenjska banka). Način obračuna pripojitev v računovodskih izkazih NLB je podrobno opisan v posebnem pojasnilu k računovodskim izkazom NLB za leto 2001, kako so se pripojitve odrazile v konsolidiranih računovodskih izkazih NLB, pa je pojasnjeno v nadaljevanju.

Banka Velenje in Pomurska banka sta bili že pred pripojitvijo k NLB vključeni v njene konsolidirane računovodske izkaze, zato njuna pripojitev na računovodske izkaze Skupine NLB ni imela posebnega vpliva. Kapital Skupine NLB se je povečal za 1.554 milijonov tolarjev, vplačani presežek kapitala pa za 12.651 milijonov tolarjev. Preostali del kapitala manjšinskih lastnikov pa se je skladno z doseženim menjalnim razmerjem delnic izkazal kot slabo ime. V skladu z MRS 22 so bile v breme slabega imena oblikovane rezervacije za prestrukturiranje. Preostali del slabega imena bo banka amortizirala v obdobju 3 let.

Slabo ime ugotovljeno ob prvi konsolidaciji Banke Velenje in Pomurske banke je amortizirano preko izkaza uspeha za obdobje od 1. januarja do 30. septembra 2001, preostali neamortizirani del pa se je sprostil v rezerve banke.

Pripojitev Dolenjske banke, ki je v konsolidiranih računovodskih izkazih skladno s pripojitveno pogodbo obračunana s 1. januarjem 2001, pa je vplivala tako na bilanco stanja kot tudi na izkaz uspeha Skupine NLB v letu 2001, saj v preteklem letu ni bila vključena v Skupino NLB. Kapital Skupine NLB se je zaradi pripojitve Dolenjske banke povečal na podoben način, kot pri prvih dveh pripojenih bankah. Bilančna vsota Skupine NLB se je zaradi pripojitve Dolenjske banke povečala za 107.301 milijonov tolarjev.

V nadaljevanju je prikazan vpliv pripojitve Dolenjske banke na pomembnejše bilančne kategorije.

5. Konsolidacija novih odvisnih bank

V računovodskih izkazih Skupine NLB za leto 2001 so kot odvisne družbe prvič vključene skupina LHB Internationale Handelsbank AG, Frankfurt/Main, Tutunska Banka AD, Skopje (v nadaljevanju Tutunska banka) in Commercebank d.d., Sarajevo (v nadaljevanju Commercebank).

LHB Internationale Handelsbank AG, Frankfurt/Main (v nadaljevanju LHB banka) je postala odvisna družba NLB 29. decembra 2001, ko je NLB povečala svoj lastniški delež na 50,41 odstotka. Posledično je LHB banka kot odvisna banka v konsolidirane računovodske izkaze NLB prvič vključena z dnem 31. decembra 2001. Zaradi tega je polno konsolidirana le bilanca stanja LHB, v izkaz uspeha Skupine NLB pa je LHB banka vključena še kot pridružena družba z ustreznim deležem njenega rezultata poslovanja. Na enak način so preko konsolidiranih računovodskih izkazov skupine LHB v izkaze Skupine NLB vključene tudi odvisne družbe LHB banke in sicer: LHB Finance d.o.o., Ljubljana, LHB Immobilien GmbH, Frankfurt/Main, VB Banka AD, Banja Luka z izjemo pododvisne družbe VB Inter Invest AD, Banja Luka, ki z dovoljenjem Banke Slovenije zaradi nematerialnosti v konsolidacijo ni vključena (njena bilančna vsota predstavlja 0,01 odstotkov bilančne vsote Skupine NLB).

Zaradi skupnega lastništva NLB in LHB banke, je s pridobitvijo večinskega deleža NLB v LHB banki odvisna banka NLB postala tudi Tutunska banka. Glede na to, da je bila njena konsolidacija prvič izvedena 31. decembra 2001, je bila konsolidirana le njena bilanca stanja, v postopku konsolidacije pa je bilo obračunano dobro ime v višini 248 milijonov tolarjev, ki bo amortizirano v petih letih. Zaradi nematerialnosti v konsolidacijo Tutunske banke z dovoljenjem Banke Slovenije ni vključena njena odvisna družba Tutunskabroker AD, Skopje (njena bilančna vsota predstavlja 0,01 odstotkov bilančne vsote Skupine NLB).

Commercebank pa je odvisna banka NLB postala že v začetku leta 2001, zato sta v računovodskih izkazih Skupine NLB za leto 2001 polno konsolidirani tako njena bilanca stanja kot tudi izkaz uspeha. V postopku prve konsolidacije je bilo obračunano dobro ime v višini 263 milijonov tolarjev, ki bo amortizirano v petih letih.

V nadaljevanju je prikazan vpliv konsolidacije novih odvisnih bank in družb na pomembnejše bilančne kategorije:

6. Spremembe računovodskih usmeritev

a) Dodatne rezervacije na podlagi predpisov Banke Slovenije
Na podlagi sklepa o nadzoru bank in hranilnic na konsolidirani osnovi in dodatnega navodila Banke Slovenije je NLB v letu 2001 upoštevajoč kriterije, ki temeljijo na posebnih predpisih Banke Slovenije, v konsolidiranih računovodskih izkazih oblikovala dodatne posebne rezervacije tudi za aktivne bilančne in zunajbilančne postavke njenih odvisnih družb.

Dodatne rezervacije za že obstoječe odvisne družbe LBS Bank, New York in LB InterFinanz AG, Zźrich so v računovodskih izkazih obračunane kot sprememba računovodske usmeritve. Skladno s tem so rezervacije, ki se nanašajo na pretekla leta, poračunane z zadržanimi dobički oziroma rezervami Skupine, rezervacije, ki se nanašajo na leto 2001, pa so izkazane v izkazu uspeha.

Rezervacije, ki jih je skladno s predpisi Banke Slovenije na svoje direktne naložbe v Commercebank in Tutunsko banko oblikovala že sama NLB, so skladno z navodilom Banke Slovenije zadržane tudi na konsolidirani osnovi, prikazane pa so kot rezervacije za deželna tveganja v pasivi bilance stanja.

b) Uvedba MRS 39
Na podlagi določil MRS 39 je Skupina ločeno izkazala vrednostne papirje razpoložljive za prodajo po njihovi pošteni vrednosti (glej pojasnilo 20 - investicijski vrednostni papirji). Navedena sprememba je bila obračunana kot popravek otvoritvenega stanja zadržanih dobičkov na dan 1. januarja 2001 v višini 2.320 milijonov tolarjev; primerjalni podatki niso bili popravljeni.

c) Uvedba MRS 40
Na podlagi določil MRS 40 so bile naložbene nepremičnine ločeno izkazane po pošteni vrednosti. Upoštevaje prehodne določbe MRS 40 (70.b) primerjalni podatki niso popravljeni. Otvoritveno stanje zadržanih dobičkov je bilo popravljeno za preneseno revalorizacijsko rezervo naložbenih nepremičnin.

7. Pomembnejši dogodki po datumu bilance stanja

V procesu privatizacije Banke je bil dosežen pomemben razvoj. Zaradi pripojitve treh bank dne 1. oktobra 2001 se je znižal delež Republike Slovenije v kapitalu banke. Dne 19. aprila 2002 je Vlada Republike Slovenije odobrila prodajo 34 odstotnega deleža KBC Bank and Insurance Holding Company, kar bo vplivalo na nadaljnje znižanje lastniškega deleža Republike Slovenije.

8. Prihodki in odhodki od obresti

Obresti se nanašajo na naslednje vrste komitentov:

Obresti se nanašajo na naslednje vrste sredstev in obveznosti:

9. Drugi prihodki iz poslovanja

10. Izgube iz dvomljivih in spornih terjatev

11. Odhodki za rezervacije za investicijske vrednostne papirje

V letu 2001 so bile naložbe obračunane v skladu z MRS 39 in posledično zanje rezervacije niso bile oblikovane.

12. Splošni upravni stroški

V Skupini NLB je bilo na dan 31. decembra 2001 5.379 zaposlenih (2000:4.271). Povečanje števila zaposlenih je odraz predvsem pripojitve Dolenjske banke in konsolidacije novih odvisnih družb.

13. Drugi odhodki poslovanja

14. Davki

15. Čisti dobiček na delnico

Osnovni čisti dobiček na delnico predstavlja razmerje med čistim dobičkom, ki pripada delničarjem in tehtanim povprečnim številom navadnih delnic.

Subordinirana posojila in izdani vrednostni papirji ne vključujejo pravice zamenjave v redne delnice, zato posledično popravljalne potencialne navadne delnice ne obstajajo.

16. Denar v blagajni in stanje na računih pri centralni banki

Banka mora imeti pri Banki Slovenije obvezno rezervo glede na obseg in vrsto prejetih depozitov. Zahteve Banke Slovenije glede oblikovanja obvezne rezerve so sledeče:
- 12% od depozitov na vpogled in vezanih depozitov do 30 dni;
- 6% od vezanih depozitov od 31 do 90 dni;
- 2% od vezanih depozitov od 91 do 180 dni in
- 1% od vezanih depozitov od 181 dni do 1 leta.

17. Krediti bankam

a) Razčlenitev po vrstah kreditov

b) Geografska razčlenitev kreditov

c) Razčlenitev kreditov po ročnosti

d) Gibanje popravkov vrednosti

18. Vrednostni papirji v posesti za trgovanje

19. Krediti strankam, ki niso banke

a) Razčlenitev kreditov po sektorjih

b) Razčlenitev kreditov po področjih dejavnosti komitentov

c) Razčlenitev po vrstah kreditov

d) Gibanje kreditov

e) Gibanje popravkov vrednosti

f) Finančni najem

V popravkih vrednosti kreditov so vključeni tudi popravki vrednosti za neizterljive terjatve iz naslova najema v višini 942 milijonov tolarjev (2000: 487 milijonov tolarjev).

g) Krediti z jamstvom
Krediti z jamstvom Republike Slovenije ali slovenskih bank izven Skupine, za katere niso bili oblikovani popravki vrednosti, so:

Krediti so dodatno členjeni v sledečih pojasnilih: 46 Valutno tveganje, 47 Likvidnostno tveganje, 48 Obrestno tveganje, 40 Poštene vrednosti kreditov in depozitov in 44 Poslovanje s povezanimi strankami.

20. Investicijski vrednostni papirji

a) Razčlenitev po vrstah vrednostnih papirjev: razpoložljivi za prodajo

Banka je na dan 31. decembra 2001 imela v posesti sanacijske obveznice Republike Slovenije v višini 88.739 milijonov tolarjev. Sanacijske obveznice se delijo na 10 različnih izdaj z različno zapadlostjo, in sicer od leta 2001 do leta 2010. Na obveznice se izplačajo revalorizacijske obresti na osnovi revalorizacijskega indeksa in realne obresti, ki znašajo glede na zapadlost med 5,3% do 6,5%. Nekatere izdaje teh obveznic omogočajo imetniku, da izbere izračun revalorizacijskih obresti na osnovi gibanja vrednosti nemške marke (od 1. januarja 2002 evro) glede na slovenski tolar in ne na osnovi revalorizacijskega indeksa. Izbira osnove za izračun revalorizacijskih obresti v naslednjem letu je mogoča do 15. oktobra tekočega leta. Banka ni izkoristila te možnosti za leto 2002. Banka se je v letu 2001 odločila za dodatno prodajo teh obveznic v znesku 2.382 milijonov tolarjev in jih je zato prerazporedila iz portfelja razpoložljivih za prodajo v tržni portfelj.

Obveznice Republike Slovenije v skupnem znesku 29.953 milijonov tolarjev predstavljajo obveznost prevzeto s strani Republike Slovenije po Zakonu o poravnavi obveznosti za neizplačane devizne hranilne vloge. Obveznice v skupnem znesku 22.882 milijonov tolarjev so nominirane v tolarjih z letno realno obrestno mero 4,5% in zapadlostjo v letu 2007. Ostale obveznice, v skupnem znesku 7.071 milijonov tolarjev so nominirane v nemških markah (od 1. januarja 2002 evro) z realno letno obrestno mero 8% in zapadlostjo v letu 2022.

Na podlagi zakona o prevzemu in načinu poravnave obveznosti Slovenskih železarn so bile obveznice Slovenskih železarn dne 31. decembra 2001 zamenjane za obveznice Republike Slovenije. Obveznice so nominirane z valutno klavzulo (evro) z zapadlostjo 20. julija 2002 in z obrestno mero 8%. Obveznice v višini 4.758 milijonov tolarjev (2000: 3.344 milijonov tolarjev) so vključene v postavki druge obveznice Republike Slovenije z valutno klavzulo.

b) Razčlenitev po vrstah vrednostnih papirjev: v posesti do zapadlosti

Obveznice Republike Slovenije v tuji valuti so bile pridobljene na podlagi razpisov Republike Slovenije v zvezi z Novim finančnim sporazumom v letu 1996. Te Evroobveznice kotirajo na Luksemburški borzi in zapadejo v plačilo 27. decembra 2006. Obveznice so bile izdane s "call" opcijo, izplačilo obresti je dvakrat letno. Tržna vrednost obveznic presega knjigovodsko vrednost za 26 milijonov tolarjev.

Obveznice Republike Slovenije v skupnem znesku 26.922 milijonov tolarjev predstavljajo obveznost prevzeto s strani Republike Slovenije po Zakonu o poravnavi obveznosti za izplačane devizne hranilne vloge. Obveznice je izdala Republika Slovenija leta 1996 z zapadlostjo 20 let, revalorizacijsko obrestno mero v višini 90% indeksa splošne ravni maloprodajnih cen in letno realno obrestno mero 3%.

Poštena vrednost obveznic za izplačane devizne hranilne vloge znaša 20.522 milijonov tolarjev. Poštena vrednost je izračunana z metodo diskontiranja bodočih denarnih tokov upoštevaje pričakovano (zahtevano) donosnost primerljivih vrednostnih papirjev.

Upoštevaje nižjo obrestno mero teh obveznic napram pričakovanim tržnim donosom je njihova poštena vrednost nižja od knjigovodske vrednost. Glede na to, da jih ima Skupina namen obdržati do njihove zapadlosti, navedeno ne bo vplivalo na rezultat Skupine.

21. Naložbene nepremičnine

22. Naložbe v pridružene družbe

Pomembnejše pridružene družbe so:

V mesecu decembru 2001 je Banka povečala svojo kapitalsko udeležbo v LHB banki (preko 50%) in zato ta banka ni več obravnavana kot pridružena družba. Dolenjska banka se je v letu 2001 pripojila k NLB.

Naložbe v pridružene družbe sestavljajo:

Gibanje naložb v pridružene družbe:

Uprava Banke meni, da poštena vrednost naložb v pridružene družbe ni nižja od njihove knjigovodske vrednosti.

23. Druga sredstva vključno s terjatvami za davke

a) Razčlenitev po vrstah sredstev

b) Gibanje popravkov vrednosti

24. Odloženi davki iz dobička

Čisto odloženo terjatev za davke po stanju na dan 31. decembra 2001 in 31. decembra 2000 sestavljajo:

25. Nevračunani stroški in nezaračunani prihodki

Slabo ime, ki izhaja iz konsolidacije petih slovenskih bank v letu 1997 in 1998, se je v letu 2001 znižalo zaradi pripojitve Banke Velenje in Pomurske banke. Na dan 1. oktobra 2001 se je neamortizirani del slabega imena, ki se nanaša na ti dve banki, sprostil v dobro rezerv Banke.

Gibanje dobrega in slabega imena:

26. Opredmetena osnovna sredstva

27. Neopredmetena sredstva

28. Depoziti bank

29. Krediti bank

a) Razčlenitev po vrstah kreditov

b) Razčlenitev kreditov po ročnosti

30. Depoziti drugih strank

31. Krediti drugih strank

a) Razčlenitev kreditov po sektorjih

b) Razčlenitev kreditov po ročnosti

32. Obveznosti iz vrednostnih papirjev

a) Razčlenitev po vrstah obveznosti

b) Razčlenitev po ročnosti

33. Druge obveznosti

34. Vnaprej vračunani stroški in neobračunani prihodki

35. Rezervacije za obveznosti in stroške

36. Podrejene obveznosti

37. Kapital manjšinskih lastnikov

Na povečanje kapitala manjšinskih lastnikov v letu 2001 je vplivala konsolidacija LHB banke, Tutunske banke in Commercebank.

38. Vpisani kapital

Na dan 31. decembra 2001 je bilo evidentiranih 883 oseb s statusom delničarja Banke. Večinski delničar Banke ostaja Republika Slovenija z 74,71% vseh delnic oziroma 5.739.270 delnic Banke.

Na dan 31.decembra 2001 je bil delniški kapital Banke razdeljen na 7.682.015 navadnih delnic z nominalno vrednostjo 2.000 tolarjev. S pripojitvijo bank so štiri odvisne družbe postale imetnik 50.698 navadnih delnic Banke.

39. Rezerve

Dividende so obračunane v obdobju, v katerem so odobrene. Dividenda v višini 269,3 tolarjev na delnico je bila odobrena na letni skupščini Banke v mesecu juniju 2001.

40. Poštene vrednosti kreditov in depozitov

Poštene vrednosti sledečih finančnih instrumentov se razlikujejo od njihove knjigovodske vrednosti, izkazane v bilanci stanja:

Krediti bankam
Ocenjena poštena vrednost temelji na diskontiranih denarnih tokovih, upoštevaje trenutne tržne obrestne mere za komitente s podobnim kreditnim tveganjem in za kredite s podobno preostalo zapadlostjo.

Krediti strankam, ki niso banke
Krediti in ostale terjatve so v bilanci stanja prikazani v neto znesku, to je zmanjšani za oblikovane rezervacije. Pri izračunu poštenih vrednosti je banka uporabila pristop diskontiranih denarnih tokov. To pomeni, da izračun temelji na pogodbenih denarnih tokovih. Kreditno tveganje denarnih tokov posameznega komitenta je upoštevano preko ustreznih pribitkov na diskontne faktorje.

Depoziti
Poštena vrednost vpoglednih depozitov je za institucijo, ki te depozite prejema, odvisna od pričakovanega časovnega razporeda in višine dvigov teh depozitov, od višine trenutnih obrestnih mer za podobna časovna razdobja, od stroškov servisiranja teh depozitov ter od kreditnega tveganja same depozitne institucije. To je še posebej pomembno pri stabilnih vpoglednih depozitih, ki imajo za depozitno institucijo pozitivno pošteno vrednost.

Ocenjena poštena vrednost ostalih depozitov temelji na diskontiranih pogodbenih denarnih tokovih, upoštevaje obrestne mere, ki bi jih morala banka trenutno plačati za nadomestitev teh virov z novimi z enako preostalo zapadlostjo.

41. Kapitalska ustreznost

Koeficient kapitalske ustreznosti je izračunan v skladu s smernicami Banke za mednarodne poravnave (BIS). Smernice se nanašajo na večje mednarodne banke na območju držav OECD. Zaradi primerljivosti z ostalimi večjimi bankami se Slovenija obravnava kot članica OECD. Glavni učinek takšnega obravnavanja je, da se izpostavljenost do slovenske države obravnava s tveganjem v višini 0%, do drugih bank pa v višini 20%.

42. Potencialne in prevzete obveznosti

a) Sodni postopki.
Zaradi dviga depozitov izvršenega leto dni pred uvedbo likvidacijskega postopka TKB banke je Banka v sodnem postopku s Tržaško kreditno banko (TKB). Prvi narok je bil izvršen 15. aprila 2002. Banka je za potencialna tveganja iz tega naslova oblikovala 500 milijonov tolarjev rezervacij.

b) Prevzete obveznosti.
Dokumentarni (in standby) akreditiv predstavlja pisno nepreklicno obvezo akreditivne (otvoritvene) banke, v imenu nalogodajalca (uvoznika), da bo plačala upravičencu (izvozniku) vrednost dokumentov v okviru določenega roka:
- če je akreditiv plačljiv na vpogled - plačala na vpogled
- če je akreditiv plačljiv z odloženim plačilom - plačala na dan zapadlosti pod pogojem, da upravičenec (izvoznik)
predloži banki dokumente, ki so v skladu s pogoji in roki predpisanimi v akreditivu.
Obveznost pa se lahko prevzame tudi v obliki konfirmacije (potrditve) akreditiva, ki jo običajno na zahtevo ali po pooblastilu akreditivne (otvoritvene) banke prevzame potrdilna banka. Potrdilna banka dodatno k obvezi akreditivne banke samostojno prevzame obveznost do upravičenca in sicer pod določenimi pogoji.
Valutni izvedeni finančni instrumenti omogočajo tako članicam Skupine NLB kot njenim komitentom prenos, modifikacijo ali zmanjšanje izpostavljenosti valutnim tveganjem. Valutno tveganje, ki izhaja iz sklenjenih valutnih izvedenih finančnih instrumentov, je varovano s sklenitvijo nasprotnih pozicij. Na ta način je minimizirano valutno tveganje in tudi neto denarni tok ob zapadlosti pogodb. Skupina ima vzpostavljene limite neto odprtih pozicij, tj. razlik med nakupi in prodajami pogodb, tako upoštevaje valute kot datume zapadlosti. Izpostavljenost kreditnim tveganjem je pri izvedenih finančnih instrumentih v večini primerov omejena na trenutno pozitivno tržno vrednost posamezne pogodbe, povečano za potencialno izpostavljenost pri vseh odprtih pogodbah. Vsota obeh predstavlja le majhen delež zneska, na katerega glasi posamezna pogodba. Izpostavljenost omenjenim kreditnim tveganjem upravljamo preko zavarovanj (začetno kritje ali depozit) ali kot del limita, ki predstavlja zgornjo mejo zadolževanja posameznega komitenta.

c) Zunajbilančna evidenca

Izvedeni finančni instrumenti

Poštene vrednosti izvedenih finančnih sredstev in obveznosti so prikazane v nevračunanih stroških in nezaračunanih prihodkih oziroma v vnaprej vračunanih stroških in neobračunanih prihodkih.
Garancije zavarovane z garancijo Republike Slovenije ali z garancijo druge slovenske banke izven Skupine znašajo 13.303 milijonov tolarjev (2000: 9.773 milijonov tolarjev).

d) Gibanje popravkov vrednosti

e) Zastavljena sredstva
Sredstva so večinoma zastavljena kot jamstvo za depozite in prejete kredite.

f) Obveznosti iz operativnega najema
V primerih, ko je najemojemalec družba v Skupini, so minimalna bodoča plačila iz naslova nepreklicnega operativnega najema nepremičnin, naslednja:

43. Poslovanje v tujem imenu in za tuj račun

Skupina s sredstvi v skupni vrednosti 115.938 milijonov tolarjev (2000: 69.414 milijonov tolarjev) upravlja v tujem imenu in za tuj račun. Sredstva v upravljanju se vodijo ločeno od sredstev Skupine. Prihodki in odhodki iz poslovanja v tujem imenu in za tuj račun pripadajo oziroma bremenijo nalogodajalca, zato pri takšnem poslovanju za Skupino ne nastane nobena obveznost. Za opravljanje svojih storitev članice Skupine zaračunavajo provizijo nalogodajalcu.

44. Poslovanje s povezanimi strankami

V okviru rednega poslovanja se številni bančni posli opravijo s povezanimi strankami, vključno s krediti in depoziti. Bančni posli s povezanimi strankami se izvajajo po tržnih pogojih in cenah. Obseg bančnih poslov s povezanimi strankami konec leta je sledeči:

45. Odvisne družbe

Odvisne družbe so:

V primerih, kjer je udeležba v glasovalnih pravicah nižja od 50 %, je kontrolni vpliv zagotovljen na podlagi posebnega dogovora.

46. Valutno tveganje

Analiza bilance stanja glede na izpostavljenost valutnemu tveganju na dan 31. decembra 2001 je prikazana v naslednji tabeli:

Pojasnila:
[1] EUR vključuje področje evro valut
[2] Nazivne vrednosti izvedenih finančnih instrumentov v tuji valuti so preračunane po deviznem tečaju Banke Slovenije na zadnji dan obračunskega obdobja.

47. Likvidnostno tveganje

Analiza bilance stanja po ročnosti na dan 31. decembra 2001 glede na preostalo dospelost do pogodbene dospelosti, je prikazana v nadaljevanju:

Sredstva in obveznosti Skupine NLB so v zgornji tabeli razčlenjeni v glavne skupine glede na preostali čas do pogodbene zapadlosti.

Usklajenost in nadzorovana neusklajenost sredstev in obveznosti po zapadlosti in po obrestnih merah, je za vodstvo Skupine bistvenega pomena. Doseganje popolne usklajenosti je za banke neobičajno zaradi raznoličnosti in časovne neusklajenosti bančnih poslov. Odprte pozicije so lahko razlog za zvišanje dobičkonosnosti, vendar povečujejo tudi tveganje glede možnih izgub.

Pomembni dejavniki pri oceni likvidnosti in obrestnega tveganja Skupine so zapadlosti sredstev in obveznosti ter sposobnost nadomestitve zapadlih obrestovanih obveznosti po sprejemljivi ceni.

48. Obrestno tveganje

Analiza bilance stanja upoštevaje obdobje spremenljivosti obrestnih mer na dan 31. decembra 2001 je prikazana v nadaljevanju:

48. Obrestno tveganje (nadaljevanje)

Analiza bilance stanja upoštevaje obdobje spremenljivosti obrestnih mer na dan 31. decembra 2000 je prikazana v nadaljevanju:

Zgornja tabela prikazuje izpostavljenost Skupine obrestnemu tveganju. Sredstva in obveznosti Skupine so v razpredelnici prikazana po knjigovodski vrednosti in so razvrščena po zgodnejšem od datuma pogodbeno dogovorjene spremembe cen oziroma datuma zapadlosti.

Efektivne obrestne mere (EOM) monetarnih finančnih instrumentov so sledeče:

Izračun EOM je opravljen na neto osnovi dnevnih povprečij posameznih postavk za Banko in letnih povprečij za preostali del Skupine. Skupna povprečna stanja so primerjana s prihodki in odhodki posamezne skupine sredstev in obveznosti.

49. Analiza po segmentih poslovanja

49. Analiza po segmentih poslovanja (nadaljevanje)

Skupina se organizacijsko deli na tri segmente poslovanja:
- Poslovanje s prebivalstvom, vključuje: kredite fizičnim osebam in depozite fizičnih oseb, stanja na njihovih tekočih računih, kreditne in plačilne kartice, itd.

- Poslovanje s pravnimi osebami, vključuje: dane kredite zasebnim podjetjem in javnemu sektorju, njihove depozite, žiro račune, itd.

- Finančni trgi, vključuje: poslovanje z drugimi bankami in finančnimi organizacijami, dejavnost zakladništva, inves ticijsko bančništvo.

Skupina opravlja še druge posle, ki vključujejo kapitalske naložbe, institucionalne finance, nudenje računalniških storitev. Našteti posli posamično ne predstavljajo segmenta za potrebe te analize.

Poslovanje med organizacijskimi deli Skupine, ki pokrivajo določene segmente poteka po uveljavljenih tržnih pogojih poslovanja. Prihodki in odhodki iz poslovanja med temi organizacijskimi deli Skupine niso materialni.

Geografski segmenti
Nobena posamična država razen Slovenije, ne predstavlja več kot 10% deleža geografsko segmentiranih skupnih sredstev, obveznosti, prevzetih in potencialnih obveznosti, prihodkov iz poslovanja ali naložb v osnovna sredstva Skupine.

50. Prevedba čistega dobička, bilančne vsote in kapitala po slovenskih računovodskih standardih (SRS) na mednarodne računovodske standarde (MRS)

a) Revalorizacija opredmetenih in neopredmetenih sredstev, kapitalskih naložb, kapitala in rezervacij za splošna bančna tveganja
Po slovenskih računovodskih standardih (SRS) je učinek revalorizacije opredmetenih in neopredmetenih sredstev, kapitalskih naložb, kapitala in rezervacij za splošna bančna tveganja vključen v izkaz uspeha. Po mednarodnih računovodskih standardih (MRS) pa se neopredmetena sredstva in kapital ne revalorizira, revalorizacija opredmetenih sredstev in kapitalskih naložb pa je izkazana direktno v revalorizacijski rezervi.

b) Slabo ime
V računovodskih izkazih po MRS je slabo ime nastalo ob prvi konsolidaciji odvisnih bank leta 1998. Po SRS pa so naložbe v odvisne družbe v računovodskih izkazih banke vrednotene po kapitalski metodi, zato se tu slabo ime ne pojavlja.
Po SRS je slabo ime nastalo ob pripojitvi bank in je izkazano v okviru rezervacij za obveznosti in stroške, po MRS pa sta tako slabo ime nastalo na konsolidaciji kot tudi slabo ime nastalo ob pripojitvi, izkazana kot zmanjšanje nevračunanih stroškov in nezaračunanih prihodkov.

c) Rezervacije za splošna bančna tveganja
Rezervacije za splošna bančna tveganja so po SRS obračunane v breme izkaza uspeha in izkazane kot posebna postavka na strani obveznosti bilance stanja. Po MRS pa so obračunane preko zadržanih dobičkov v okviru kapitala.

d) Vrednotenje finančnih instrumentov
Po SRS so tržni vrednostni papirji in izvedeni finančni instrumenti izkazani v bilanci stanja po nižji nabavni ali tržni vrednosti, po MRS pa so izkazani po njihovi pošteni vrednosti.

e) Prenos rezervacij iz pasive v aktivo bilance stanja
Po SRS so posebne rezervacije oblikovane za terjatve bonitetne skupine "A" izkazane v pasivi bilance, po MRS pa zmanjšujejo dane kredite.

f) Pobotanje izključenih prihodkov s terjatvami
Po SRS so prihodki od terjatev bonitetnih skupin C, D in E izključeni do plačila in izkazani kot odloženi prihodki, po MRS pa so izključeni prihodki pobotani z ustreznimi terjatvami v aktivi bilance stanja.

g) Prenos odloženih prihodkov iz finančnega najema iz pasive v aktivo bilance stanja
Odloženi prihodki iz finančnega najema so po SRS izkazani kot odloženi prihodki, po MRS pa so pobotani s terjatvami iz naslova finančnega najema.

h) Pobotanje lastnih delnic s kapitalom
Po SRS so lastne delnice izkazane kot ločena postavka v aktivi bilance stanja, medtem kot po MRS zmanjšujejo kapital.

i) Kapital manjšinskih lastnikov
Popravek kapitala manjšinskih lastnikov po MRS odraža vpliv vseh ostalih predhodno navedenih sprememb, ki so vplivale na višino kapitala manjšinskih lastnikov.

j) Drugo
Navedena postavka vključuje rezervacije za pokojnine in odloženi davek upoštevaje prilagoditve po MRS in ukinitev rezervacij, ki niso oblikovane v skladu z zahtevami MRS 37.

Izkaz uspeha za leto 2001 (matična banka)

Bilanca stanja na dan 31.12.2001 (matična banka)